Kako kritike »nezanesljivih PCR testov« poganjajo spiralo smrti levih in desnih teorij zarot

Z novimi pogoji za dostop do številnih storitev (t. i. PCT pogoj) se tudi v Sloveniji zaostrujejo razprave o metodah preverjanja, ki naj bi naredila ločnico med »zdravimi« in »potencialno okuženimi« osebami.

Razprave o tem potekajo tudi v svetu.

Medicina v ta namen uporablja antigenske in PCR teste.

Nezanesljivost prvih je bila v Sloveniji že dokazana (čeprav so novejši bistveno izboljšani), glede drugih, PCR testov, ki veljajo za bolj zanesljive pa se po slovenskih družbenih omrežjih že dlje časa širi argumentacija o tem, da v resnici »niso zanesljivi.«

Večina okuženih zato po ocenah teh kritikov sedanje prakse sploh ni resno bolnih ali pa se z ocenami okužbe pretirava.

Odvisn kam si jih rineš...

— Gutsy aka Hrabri (@cashkee) July 25, 2021

»Pandemije v resnici ni, ker gre le za pretiravanje s statistiko, obenem pa se zaradi te napačne statistike ljudem povsem neutemeljeno omejujejo svoboščine,« trdijo kritiki uporabe PCR testov.

Tudi zaradi takšnih argumentov nastajajo protesti po Evropi, od Velike Britanije do Francije, Nemčije in Grčije do Hrvaške.

Poglejmo zato to zanimivo argumentacijo in enega od možnih odgovorov nanjo.

Najprej, zakaj naj bi bili PCR testi – sploh nezanesljivi?

»Kot osnovno dilemo moramo poudariti, da PCR 'testi', ki se uporabljajo kot testi za t. i. diagnosticiranje virusa SARS–CoV-2 ne morejo podati odgovora na vprašanje ali je določen človek okužen s tem virusom ali ne. PCR 'test' je dejansko metoda 'pomnoževanja', ker je namenjena raziskovalnim znanstvenikom, ki delajo na raziskovanju genoma virusov, ni pa primeren za ugotavljanje ali je nekdo potencialno nevaren oziroma kužen, ker je zbolel z virusom SARS–CoV–2, saj PCR testi, kot tudi hitri antigenski testi, (ki so še bistveno manj primerni in zanesljivi), brez klinične slike posameznika oz. v kliničnem pomenu ne povedo ničesar.

PCR testi lahko pokažejo prisotnost delčka virusnega genoma, ki je lahko del virulentnega (aktivnega) virusa ali pa so le koščki razpadlega virusa, ki ni več sposoben povzročiti okužbe. Za zdravstveno stroko je vse do leta 2020 bila povsem nesprejemljiva naravnanost, da bi ob najdbi potencialno patogenega mikroorganizma ali njegovega delčka v telesu, ki bi ga identificirali z nekim bolj ali manj relevantnim testom (npr. PCR testom), človeka proglasili za 'asimptomatsko okuženega', ga s tem označili za potencialno kužnega in nevarnega za družbo, tudi če bi se počutil povsem zdrav,« opozarjajo tisti, ki nasprotujejo ne samo PCR testom, pač pa tudi cepljenju.

»Zdravniki diagnozo lahko postavijo le na podlagi skrbno vzete anamneze in temeljitega kliničnega pregleda. Diagnostični pregledi ali testi lahko služijo le za potrditev diagnoze. Postaviti diagnozo na podlagi še tako natančnega testa brez prisotnosti za neko bolezen ustrezne klinične slike oz. bolezenskih znakov se je vedno štela kot velika strokovna napaka.

V navodilih za uporabo hitrih antigenih testov je med drugim navedeno v 2. točki, da pozitiven test ne izključuje možnosti, da so bili prisotni tudi drugi patogeni, zato je treba za natančno diagnozo rezultate primerjati z vsemi drugimi razpoložljivimi kliničnimi in laboratorijskimi podatki. Splošno znano dejstvo med drugim je, da so se hitri antigeni testi izkazali kot izrazito neučinkoviti in neprimerni za diagnosticiranje virusa SARS-Cov-2. Glede diagnosticiranja s PCR testom moramo pojasniti, da slednji ni certificiran za ta namen.

V nadaljevanju je nujno pojasniti, da za znanstvenike, virologe in številne zdravnike ne pomeni, da je nekdo, ki je na PCR testu pozitiven, tudi kužen.

PCR testi so zelo pogosto lažno pozitivni, sam izumitelj prof. dr. Kary Mullis, (dobitnik Nobelove nagrade za izum raziskovalne metode PCR), je tudi sam pojasnil, da ni primeren za diagnosticiranje bolezni.  Vsak človek nosi takšen virus v sebi kot del njegove endogene flore,« poudarjajo tisti, ki nasprotujejo ne samo PCR testom, pač pa tudi cepljenju.

»Zato PCR test ne more razlikovati med aktivnim virusom in kratkim zaporedjem 'mrtve' RNA, kar lahko pripelje do visoke stopnje lažno pozitivnih rezultatov. Takšen test je neprimeren za pridobivanje zanesljivih in znanstveno verodostojnih informacij o številu okuženih oseb v nekem trenutku in se ne bi smel uporabljati kot presejalna metoda za celotno populacijo, torej tudi za zdrave ljudi, ki nimajo razvitih nobenih simptomov bolezni oziroma ne kažejo znakov okužbe.

Prof. dr. Jean-Francois Toussaint (direktor inštituta za biomedicino in epidemiologijo v Parizu in sodelavec Univerze Harvard) je pojasnil, da je epidemija covid -19 v Evropi bila končana že konec aprila 2020, sedanja histerija pa je posledica večanja PCR pozitivnih oseb. Večina od njih je brez kliničnih znakov ali so le blago bolni, le redki so oziroma bodo potrebovali bolnišnično zdravljenje. Množično testiranje vseh, tudi popolnoma zdravih oseb, kot presejalna metoda, je zato medicinsko nesprejemljiv in strokovno neutemeljen ukrep.

Prav tako je moralno etično nedopustno, da se karkoli s temi testi pogojuje; ljudje doživljajo izjemno hude stiske, saj se zdravi ne želijo testirati, pa se kljub vsemu morajo; ljudem je brez opravljenega testa onemogočen dostop do nujnih zdravstvenih storitev oziroma je pogojen s predhodnim opravljanjem PCR testa, saj sicer zdravniki in medicinsko osebje osebe ne sprejmejo v bolnišnico na zdravljenje ali poseg,« sklenejo tisti, ki nasprotujejo ne samo PCR testom, pač pa tudi cepljenju.

Tudi moralni teolog je podnosni specialist in to na Teve. “Ne glejte kaj delam, poslušajte kaj govorim.” pic.twitter.com/Oc28tWJUAH

— Zvonko (@ZvonkoMoravec) July 25, 2021

Oktobra lani je na podobne dileme argumentirano odgovoril kanadski publicist John McMurtry, član na Counterpunchu.

Avtor poudarja, da PCR test morda res ne identificira virusa, pač pa fragmente več virusov in da tudi PCR testi niso »zlat standard« za popolno ugotavljanje obolelosti.

Jasno je tudi, da celo ti testi dajejo »lažno pozitivne rezultate«, čeprav skupaj z antigenskimi testi bistveno povečajo točnost rezultatov.

»Toda kar se pri tem spregleda je dejstvo, da imamo veliko več presežnih smrti kot v preteklih letih, pri tem pa je nov samo en virus, ki povzroča covid-19…

Če imamo opraviti z neobičajno in pomembnim odklonom od sezonskega povprečja, potem je potrebno poiskati razlog… Če testi dovolj natančno odkrijejo koronavirus ali ne, to ne spremeni dejstva, da imamo na deset tisoče presežnih smrti ki sledijo v eksponentnih stopnjah po vsem svetu, vse dokler jih ne zmanjšajo družbeni ukrepi.

Ob tem ni bila definirana nobena druga hipoteza za vse te presežne smrti.

Prav tako ni pojasnila, zakaj spoštovanju ali nespoštovanju omejevalnih ukrepov sledijo tudi zmanjšanja ali povečanja števila smrti.

Vsa ta relevantna realnost se ignorira ob razglabljanju o 'lažni pandemiji.' Povedano v enem samem stavku – lažne teorije zarot z desne in leve, ki proklamirajo 'osvoboditev od globoke države' so tiste, ki poganjajo spiralo smrti in trpljenja,« sklene John McMurtry.

En argument izobraženih necepilcev me vsakič pogreje - “pa kaj se cepljeni sekirate, če smo zraven vas necepljeni”?
Menda ni tako težko razumet, no.

— Maja (@IamRomance) July 24, 2021

Z drugimi besedami – čeprav testi niso absolutno zanesljivi, so pač najboljše sredstvo, ki ga imamo poleg cepiv, za preverjanje in zamejitev okuženosti.

Kdor ne želi »pogojevanja«, ta se lahko cepi.

When reporters interview COVID patients in hospitals who say they regret not getting the vaccine, they should ask them where they get their news. Then the reporter should ask if they still trust that source. This would be a good topic for a survey as well. pic.twitter.com/UfIscXQWgO

— Alan C. Miller (@alanmillerNLP) July 24, 2021

Kdor se ne cepi, pa s tem ne predstavlja samo povečanega tveganja zase, pač pa tudi za druge in v tem primeru je pogojevanje s testiranjem, pa naj je še tako nezanesljivo – upravičeno.

Kajti številke ne lažejo in če nič drugega, potem prav »presežne smrti« dokazujejo, da epidemija koronavirusne bolezni covid-19: še vedno traja.