nedelja, 23. februar 2025 leto 30 / št. 054
Janševa vlada pripravlja svoj »ZUJF«, ki bo okrepil vladne, ne pa upokojenske finance

O četrti spremembi »odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2020–2022« se v Sloveniji vse bolj govori kot o novem »zakonu o uravoteženju javnih financ.«
Predlogi pa so večinoma takšni, da se jih lahko razveselijo tisti z več kapitala, kot pa tisti, ki živijo od svojega dela ali pokojnin.
V ozadju vladne filozofije je sicer tako imenovano »trickle down« prepričanje oziroma ocena, da se bodo z razbremenitvijo bogatejših, ki bodo nato več investirali, »vsi čolni dvigovali enako« in bodo torej vsi na boljšem.
Težava te teorije je, da se praviloma nikoli ni izkazala uspešna v praksi, na kar je že opozoril ekonomist Jože P. Damijan.
Davčne vzpodbude bogatim so končale v njihovih žepih in niso v ničemer prispevale k dvigu standarda najšibkejših, kažejo tudi izkušnje bogatejših držav.
Priblizno podobna logika vasega kolega Lahovnika, da bo zaradi nizje dohodnine drzava pobrala vec DDV.
— Anze (@AnzeSk) April 22, 2021
Prav zato se razkorak med bogatimi in revnimi veča.
Po tej poti pa sedaj stopa tudi slovenska vlada.
Zato jo znani ekonomisti v Sloveniji že kritizirajo.

Uradno vlada zagotavlja, da so spremembe potrebne, ker so se izjemne okoliščine, povezane z epidemijo, od jeseni bistveno okrepile, kar ima vpliv na vse javne blagajne.
Spremenila se je tudi makroekonomska napoved, zato učinkov ukrepov na javne finance v času priprave sprememb proračuna države za leto 2021 ni bilo možno načrtovati, je v obravnavi predloga odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2020–2022 dejal finančni minister Andrej Šircelj.
Vlada zato predlaga zvišanje meje dovoljenih izdatkov.

Po predlogu se bo letos zgornja meja izdatkov javnih financ povečala na 25,3 milijarde evrov, javnofinančni primanjkljaj naj bi znašal 8,6 odstotka BDP-ja.
V koaliciji ter v stranki DeSUS in Jelinčičevi SNS so napovedali podporo odlokoma, v SD, LMŠ in SAB predlog zavračajo, skupina nepovezanih poslancev pa bo vzdržana, je razvidno iz predstavitve stališč poslanskih skupin.
V opoziciji so do predloga kritični.
Upokojenci bodo glavne žrtve protibirokratske države in nižjih davkov, ki jih na velik zvon obeša koalicija. Pokojninska blagajna bo siromašnejša za najmanj 230 mio. Nižje pokojnine bodo vplivale tudi na slabše povpraševanje po domovih. https://t.co/OZcBbbStgo
— Ferdo Falir (@ferdofalir) April 22, 2021
Alenka Bratušek (SAB) je ocenila, da so »številke, ki so zapisane na papirju, zapisane samo zato, da boste lahko še naprej porabljali davkoplačevalski denar brez nadzora.«
Njena stranka vse bolj postaja zastopnica interesov upokojencev, toda dokler ni v vladi ne more narediti prav veliko.
Kako je vlada delila Covid dodatke med "prvorazredne" in "drugorazredne". Tistim, ki bi si jih najbolj zaslužili, saj so delali v prvih bojnih vrstah, so dajali pa tudi po nekaj evrov! #knjf pic.twitter.com/sOWAPdw7Fv
— Alenka Bratušek (@ABratusek) April 23, 2021
Poudarila je, da se bodo glede na dokumente za leto 2022 sredstva v pokojninski blagajni znižala za 230 milijonov evrov.
»S takšnim zneskom, kot ga imate v odloku, bo pokojnine treba zniževati, samo rast števila upokojencev zahteva večji znesek, kot je to,« je poudarila.
Evo, novi ZUJF je tu!!!
— Boštjan Koražija (@bukeff) April 22, 2021
PV, celotna vlada, ministri, vsi koalicijski poslanci in nadkoalicijski Desus delajo vse PROTI ljudem!!!#sampovem#Slovenijahttps://t.co/d3WcAXLQxE
Šircelj je nato zatrdil, da to ni res in da se predvideni izdatki za pokojnine povečujejo; letos za 5,9 odstotka, v naslednjih letih pa za dva do tri odstotke.
Stopnje rasti pokojnin so usklajene z bilanco zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je dejal.
Luka Mesec (Levica) je dejal, da se strinjajo s tem, da zaradi epidemije fiskalnih pravil ni treba spoštovati, »ampak eno je, da se denar v takih obdobjih porablja za stvari, ki so res potrebne, za ohranjanje delovnih mest, za podporo prebivalstvu, drugo pa je pač neka slepa zapravljivost.«
Sicer pa smo s strani te vlade že v preteklosti poslušali podobna zavajanja, na primer, kako je obdavčitev dela v Evropi bistveno nižja kot v Sloveniji.
Ad Virant/
— Joze P. Damijan (@jdamijan) May 7, 2019
Je francoska obdavčitev dela res nižja kot slovenska? Kje pa. Tudi češka, avstrijska ali nemška ni. OECD:https://t.co/y41a5NZabC pic.twitter.com/PJcBtxkLhc
Janševi vladi je Luka Mesec očital, da bo »zagonila« ves denar, ki ga lahko, kaj bodo delale naslednje vlade, pa da je ne briga.
V poslanski skupini nepovezanih poslancev se strinjajo, da ukrepi za podporo gospodarski dejavnosti kljub postopnemu okrevanju ne smejo biti prehitro umaknjeni, v LMŠ pa so opozorili na pomanjkanje predvidenih učinkov omenjenih sprememb.

To ni racionalna finančna politika, je ocenil Igor Peček (LMŠ), ampak finančna politika, »ki ne bo osiromašila le državnega proračuna, temveč tudi pokojninsko in zdravstveno blagajno, zaradi dohodninskih sprememb pa bo manj tudi v občinski blagajni.«
Glede na dosedanje ravnanje te vlade z upokojenci, ki so z dejanskim razpadom DeSUS-a izgubili pravega predstavnika v vladi je zato strah predvsem starejših, da bo vlada svoj proračun reševala tudi z njihovim denarjem povsem upravičeni.
To je mogoče ugotoviti že na podlagi ocene slovenske politične krajine.
Ponovila se bo zgodba iz prejšnjega cikla. Pričakujemo lahko desetletje prevlade leve sredine, ki bo zelo počasi odpravljala novi ZUJF.
— Sašo Ornik (@jinaver) April 22, 2021
Dejstvo je, da so vlade v Sloveniji vsaj doslej morale računati na pogajanja z DeSUS-om, zastopnnikom upokojencev, ki je zastopal njihove interese.
Prav oni so imeli največji interes za delujoče javno zdravstvo in solidne pokojnine.
Dokler je bila stranka DeSUS enotna, je imela kljub napakam vodstva večjo pogajalsko moč kot sedaj, ko so se njeni poslanci razbežali na tri dele, medtem ko je novo vodstvo stranke kapituliralo pred Janšo.
Pri tem štiri petine nekdanje stranke ne samo, da podpira Janšo, pač pa zaradi preteklih napak nimajo več alternative, ker bi na predčasnih volitvah izginili.
Ker ne morejo groziti s predčasnimi volitvami, nimajo v rokah tega, čemur se v teoriji pogajanj reče »najboljša alternativa v nasprotju z izpogajanim dogovorom«.
Milijardni primanjkljaj v državnem proračunu, ki se po odobritvi Državnega zbora povečuje še za dodatnih 800 milijonov, bomo v prihodnje vračali z znižanjem pokojnin in plač! Postavlja se vprašanje racionalnosti sedanjega trošenja! @piratskastranka https://t.co/vQ1XMPZqvE
— bota112 (@bota112) April 23, 2021
Z drugimi besedami: Ker so njihovi poslanci sedaj s strani SDS lahka tarča izsiljevanja, ne morejo več zastopati interesov upokojencev.
Pokojninska in zdravstvena blagajna sta zato velik in nezaščiten plen.
In če sodimo po tem, kako zanikrno je ta vlada za starejše skrbela v DSO-jih in jih cepila v pandemiji, je zelo verjetno, da se bo s temi ukrepi hitreje dvigoval čoln vlade in njenih podpornikov, medtem ko bo upokojenski poslušal domoljubne pesmi in bodrilne besede – na pokojninskem Titaniku…