REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Slovenski Titanik

Medtem ko se potaplja slovenski Titanik gledamo nestvarne prizore, v katerih si Jelko Kacin, Janez Janša in ostali prvorazredni privilegiranci rešujejo lastne riti tako, da v ledeno smrt pandemije porivajo kronično bolne in še vedno necepljene starčke!
Dovolj ljudi je še živih in dovolj podatkov je znanih, zato se je kmalu izkazalo, da gre za zavajanje in še eno v vrsti neresnic, saj je bilo v času Jugoslavije kar 85 sadnih jogurtov, na Slovenskem so jih radi kupovali celo Italijani.

Je bilo v nekdanji Jugoslaviji res dovolj sadnih jogurtov, ali je vladalo hudo pomanjkanje?

O tem preprostem dejstvu, ki ga je nenadoma problematizirala poslanka SDS Mojca Škrinjar, so se v zadnjih dnevih spopadale trume razpravljavcev na družbenih omrežjih.

»Med leti 1980 in 1991, še zlasti pa med 1980 in 1985 nisi kot običajen državljan dobil sadnega jogurta,  s težavo pralni prašek, sladkor, kavo. Za gorivo za avto  so bile dolge vrste. Nismo smeli iti v tujino in avto smo lahko vozili vsak drug dan,« je zatrdila poslanka SDS.

Resnice seveda sploh ni bilo težko preveriti.

Dovolj ljudi je še živih in dovolj podatkov je znanih, zato se je kmalu izkazalo, da gre za zavajanje in še eno v vrsti neresnic, saj je bilo v času Jugoslavije kar 85 sadnih jogurtov, na Slovenskem so jih radi kupovali celo Italijani, kot se je spomnil radijski voditelj Simon Kovač.

Tvit Škrinjarjeve si ne bi zaslužil posebne pozornosti, če ne bi napovedoval novo prakso – laganja o vsem znanih dejstvih.

Tvit Škrinjarjeve si ne bi zaslužil posebne pozornosti, če ne bi napovedoval novo prakso – laganja o vsem znanih dejstvih.

Gre za neko svojevrstno »kulturo zanikanja«, z »alternativnimi dejstvi« in na njihovi podlagi razširjenimi alternativnimi interpretacijami ne tako davne preteklosti.

Že George Orwell pa je opozarjal, da tisti, ki nadzoruje preteklost nadzoruje sedanjost in prihodnost.

Prav zato se tudi Janševa SDS tako zelo trudi z napadi na medijski sistem in šolstvo.

Želijo si medijev, ki bi poveličevali njihovo »različico zgodovine« in šole, ki bi mlade podučevala o drugačnih dejstvih, predvsem iz polpretekle zgodovine.

Kakšna je ta njihova zgodovina pa lahko vidimo na podlagi poskusa »zgodovinskega tekmovanja« v režiji stranke SDS za dijake in šolarje, narejene na podlagi strankarske »bele knjige«.

V upanju, da bo »laž prepotovala pol sveta, še predno si bo resnica obula čevlje,« se tudi predsednik vlade Janez Janša prepira z vse večjim številom svetovnih medijev, ki kritično poročajo o dogajanju v Sloveniji.

V upanju, da bo »laž prepotovala pol sveta, še predno si bo resnica obula čevlje,« se tudi predsednik vlade Janez Janša prepira z vse večjim številom svetovnih medijev, ki kritično poročajo o dogajanju v Sloveniji.

Mnogi v tem vidijo nekaj povsem »norega«, kar se bi predsedniku vlade in stranke moralo prej ali slej maščevati.

Kajti resnica na koncu vedno zmaga, mar ne?

Toda pri tem bi se morali spomniti opozorila Marka Twaina, ki je nekoč dejal, da je »zgodovina naše vrste, ki ji pritrjujejo izkušnje vsakega od nas bogato posejana s spoznanjem, da resnice ni težko ubiti in da je dobro povedana laž nesmrtna

Ni torej nujno, da resnica zmeraj zmaga. Vladni lažnivci prav zato upajo, da bo zmagala dobro povedana laž.

Kdor ne verjame, naj se zamisli o mitu o vojnah.

Ali v vojnah zmagujejo samo »demokratične« države, kot nas prepričujejo humanisti in demokrati? Žal ne.

Če bi namreč v vojnah zmagovale samo »demokratične« države, bi že pred več kot dvema tisočletjema zmagovale samo Atene, ne pa včasih tudi Šparta.

Zato si izrekanje vsakovrstnih laži zasluži veliko večjo pozornost.

Iz male laži raste velika in če dopustimo, da se to nadaljuje, že kmalu ne bomo vedeli, kje je meja med fikcijami in blodnjami nekaj »odbitih« politikov in tem, kaj se v državi res dogaja.

Kar pa se dogaja seveda ni dobro.

Pri tem bi se morali spomniti opozorila Marka Twaina, ki je nekoč dejal, da je »zgodovina naše vrste, ki ji pritrjujejo izkušnje vsakega od nas bogato posejana s spoznanjem, da resnice ni težko ubiti in da je dobro povedana laž nesmrtna.« Vladni lažnivci prav zato upajo, da bo zmagala dobro povedana laž.

Tudi Slovenci imamo lep pregovor, ki se mu reče, da »kdor laže, ta tudi krade.«

In te dni ga je zopet v vsej veličini demonstrirala aktualna slovenska vlada.

Ob vseh norostih, ki smo jih bili deležni nas ni samo zaprla v meje lastne države in s tem Slovenijo spreminjal v zapor, v nekakšen Slovenistan v tem delu Evrope, pač pa je oblast, ki v državo ni pripeljala dovolj cepiva za najbolj ogrožene, spremenila celo vrstni red cepljenja in to tako, da so politike prerinili naprej, celo pred kronično bolne 65-letnike.

Potem, ko se je politična kasta cepila, pa so vrstni red znova spremenili!

Da bi vse skupaj zamaskirali, so sprejeli celo štiri strategije cepljenja, vrstni red pa so spremenili samo v drugi in tretji.

Na začetku in koncu izvajanja »strategije« je bilo torej videti, kakor da je vse v redu.

Le sredi cepljenja politikov je bilo vse drugače in izrecno njim v korist.

Ko je Slovenija zaprla meje za lastne državljane, tako da jim je omogočala celo odhod iz države, popolnoma v stilu Severne Koreje, pa je Jelko Kacin - molčal.

In ne gre samo za vrstni red cepljenja, pač pa tudi za čas – politiki so se lahko cepili še predno je bila vsaj večina v prednostnih skupinah že cepljena.

Tega ni zahtevala stroka, šlo je za politično odločitev.

Tako kot v primeru spreminjanja Slovenije v zasebni zapor aktualnih oblastnikov.

Najbolj odgovoren za to naj bi bil prav Jelko Kacin, nekdanji diplomat in predstavnik Slovenije pri zvezi NATO.

Gre seveda za isto osebo, ki se je – upam, da se še spomnite – pred letom dni javno zgražala nad tem, kako Srbija ne pusti svoje državljane nazaj v državo in za kakšno grozno kršitev mednarodnega prava da menda gre.

Kar je bila seveda laž, kajti Srbija ni nikoli onemogočila prihoda svojih državljanov v državo, še manj prepovedala izhodov iz države, pač pa je na začetku pandemije le bistveno otežila potovanja zaradi prekinitve transportnih povezav.

Ko je Slovenija zaprla meje za lastne državljane, tako da jim je omogočala celo odhod iz lastne države, popolnoma v stilu Severne Koreje, pa je Jelko Kacin - molčal.

Ampak ta molk ni nekaj najhujšega, Kacin se namreč velikokrat tudi »zlaže na polno«, kot je to dejal nekdanji minister iz vrst LMŠ Rudi Medved in to dejstvo nam je tudi dobro znano.

Huje je to, da ti oblastniki, ki nam lažejo, tudi kradejo.

In ne gre samo za vrstni red cepljenja, pač pa tudi za čas – politiki so se lahko cepili še predno je bila vsaj večina v prednostnih skupinah že cepljena.

Sprememba vrstnega reda cepljenja in prerivanje slovenskih politikov v vrste za cepljenje pred bolehne je nekaj najbolj zavržnega in nemoralnega, kar smo lahko doslej videli od te vlade.

In to spreminja tudi zgodovinsko sliko njenih akterjev.

Prav tisto, ki jo sedaj pleskajo s potvarjanjem dejstev in »zgodovinskimi kvizi.«

Vsaj doslej so se Janša & ekipa lahko delali heroje, junake, ki so se uprli premočnemu sovražniku in skoraj goloroki ubranili domovino.

Toda sedaj, ko je bila pred vrati pandemijska nevarnost, ki res ogroža vse, smo lahko natančno videli, za kakšne »heroje« res gre – za takšne, ki mislijo predvsem na lastno rit in so sposobni krasti cepiva drugim, bolj potrebnim, bolnim in starcem.

Reševanje starčkov, otrok in žena v vseh kulturah velja za nekaj najbolj svetega in humanega.

V zgodovini poznamo številne primere, ko so se mladi in močnejši žrtvovali za starce, otroke, ranjence, ženske – predvsem pa ranljivejše.

Reševanje starčkov, otrok in žena v vseh kulturah velja za nekaj najbolj svetega in humanega.

In obratno: Prizori bogatašev, ki trpajo svoje tolste zadnjice v rešilne čolne, medtem ko v ledeni vodi za seboj puščajo umirajoče otroke, starčke in ženske, so v spominih generacij primeri nečesa najbolj odvratnega, kar lahko človeška vrsta ponudi.

Fraza »Najprej ženske in otroci!« se je predvsem med nesrečami na morju slišala že nekje od leta 1856 naprej.

V tej krizi so se izkazali predvsem z egoizmom, škodoželjnostjo in brezčutnostjo do lastnega ljudstva in do pomoči potrebnih sodržavljanov.

Popularna pa je postala ob nesreči križarke RMS Titanic leta 1911.

Takrat je kapetan ladje Edward J. Smith po vprašanju drugega častnika, ali ni čas, da začnejo reševati ženske in otroke odgovoril, da naj dajo v čolne najprej »ženske in otroke« in naj odveslajo vstran.

Sta pa prvi in drugi častnik drugače interpretirala ukaz kapitana.

Prvi častnik William McMaster je razumel, da morajo biti otroci in ženske prvi evakuirani, drugi častnik pa, da lahko evakuira samo ženske in otroke.

Prvi častnik je zato dopustil tudi, da so se v reševalne čolne vkrcali možje, če blizu reševalnih čolnov ni bilo žensk in otrok.

Ob vseh norostih, ki smo jih bili deležni nas ni samo zaprla v meje lastne države in s tem Slovenijo spreminjal v zapor, v nekakšen Slovenistan v tem delu Evrope, pač pa je oblast, ki v državo ni pripeljala dovolj cepiva za najbolj ogrožene, spremenila celo vrstni red cepljenja in to tako, da so politike prerinili naprej, celo pred kronično bolne 65-letnike.

Rezultat različne interpretacije ukaza pa je bil, da so na koncu rešili 74 odstotkov žensk, 52 odstotkov otrok in le 20 odstotkov moških na ladji.

In prav po takšnem scenariju so nam s svojo vladavino trenutno vladajoči politiki spremenili Slovenijo, le da se povelje »ženske in otroci prvi« danes glasi »starejši in bolni prvi«, medtem ko ga politiki slišijo kot »politiki prvi - še pred kronično bolnimi 65-letniki!«

Medtem ko se potaplja slovenski Titanik in nam vladni orkester igra domoljubne koračnice zato gledamo nestvarne prizore, v katerih si Jelko Kacin, Janez Janša in ostali prvorazredni privilegiranci rešujejo lastne riti tako, da v ledeno smrt pandemije porivajo kronično bolne in še vedno necepljene starčke!

To res niso nikakršni heroji. To so navadni podleži in pokvarjenci.

V slovenskem pandemičnem Titaniku bodo s takšno zavržno politiko res rešili 100 odstotkov vladne ekipe in prisklednikov, vendar bodo v smrt pognali 80 odstotkov najbolj ogroženih.

In res, v Sloveniji je bilo 84 odstotkov umrlih s covidom-19 starejših od 74 let, v DSO-jih pa je zaradi vladne nespametne politike že umrl vsak deseti oskrbovanec.

Vse to pa so nato poskusili prikriti še z zavajanji in škandali, s prepiri s tujimi mediji, z besednimi dvoboji z evropskimi poslanci, novinarji in celo z lažmi o pomanjkanju jogurta v Jugoslaviji.

Morda so se rešili, toda tem strahopetcem, ki so se med prvimi prigrebli do reševalnih čolnov slovenskega pandemičnega Titanika, mora biti jasno vsaj to, da v zgodovino ne bodo odšli kot narodni heroji, ampak kot sleparji in ničvredneži.

Vse jim pride prav, samo da bi lahko spustili nekaj megle v javnost in izkrivili ter popačili porazno sliko o lastnem, skrajno nemoralnem ravnanju.

Morda so se rešili, toda tem strahopetcem, ki so se med prvimi prigrebli do reševalnih čolnov slovenskega pandemičnega Titanika, mora biti jasno vsaj to, da v zgodovino ne bodo odšli kot narodni heroji, ampak kot sleparji in ničvredneži.

Njihova zgodovinska slika se pravkar trajno spreminja.

In tega ne bodo preprečili domoljubni šolski kvizi in ne laži o pomanjkanju jogurta, ki jih v obupu lansirajo v javnost.

Vsi smo priče dejstvu, da so nezmožni srčnosti, poguma, solidarnosti in empatije.

In vsi vemo, da so se v tej krizi izkazali predvsem z egoizmom, škodoželjnostjo in brezčutnostjo do lastnega ljudstva in do pomoči potrebnih sodržavljanov.

Zanima nas tudi vaše mnenje - Kontaktiraj avtorja

igor.mekina@insajder.com