REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Gotof je

Janša dobro ve, da se mu bliža bridek političen konec. Koalicijski sopotniki ga seveda še potrebujejo, toda njegova vrednost na svetovnih in domačih borzah mednarodnega ugleda zaradi vrste Janševih neverjetnih napak - strmoglavo pada.

Janševo pismo vsem šefom Evropske unije je samo vrh ledene gore norosti, ki si jih je predsednik vlade privoščil zadnje dni.

Zakaj človek, katerega politika je odvisna od sodelovanja koalicijskih partnerjev le-te stalno »preseneča« z novimi in novimi »solo akcijami« in jim vsem para živce.

Zakaj Janša tako ravna?

Zakaj človek, katerega politika je odvisna od sodelovanja koalicijskih partnerjev le-te stalno »preseneča« z novimi in novimi »solo akcijami« in jim vsem para živce.

Zadeva je enostavna. Kot odvisnik, zapleten v pajčevino različnih silnic in mrežo »vračanja uslug« ljudem, ki upravljajo z njim, Janša dobro ve, da se mu bliža bridek političen konec.

Kar sploh ne bi bilo nenavadno. V koaliciji je končno s poslanci, ki so bili že pred tem podporni členi Šarčeve vlade. Ta jih je razočaral, želel je – kot so videli oni – profitirati na predčasnih volitvah in njih prepustiti klavrni usodi, zato so se pač rešili z vstopom - v Janševo koalicijo.

To je bila bolj samopomoč v hudi politični stiski, ki pa se je s pretekom časa vse bolj spreminjala v hudo izdajo. Volivcev in lastnega poslanstva v politiki.

Ob tem je naveza med Šarčevo koalicijo in Levico v prvem letu delovala zelo slabo. Pripravljenosti iskati kompromise je bilo na obeh straneh bolj malo, apetiti pa preveliki.

Sedaj je drugače, vladavina Janše, koronakriza in cunami kadrovskih rošad s strani Janševe SDS ter odbitih sprememb v družbi je pomagal zgladiti razlike med partnerji v sedanji opoziciji in v neki prihodnji vladi bi bila tudi Levica že od začetka sestavni del koalicije.

Janševa sedanja vlada je bila ob tem račun iz golih interesov, ne iz ljubezni. In tisti, ki so enkrat »prevarali« Šarca in izdali celo obljube volilni bazi, lahko seveda to storijo še enkrat in tokrat politično bodalo zasadijo v hrbet Janši.

Janševa sedanja vlada je bila ob tem račun iz golih interesov, ne iz ljubezni.

In tisti, ki so enkrat »prevarali« Šarca in izdali celo obljube volilni bazi, lahko seveda to storijo še enkrat in tokrat politično bodalo zasadijo v hrbet Janši.

Zakaj pa ne? To je politika.

To vesta tako Zdravko Počivalšek, večni gospodarski minister in predsednik stranke SMC kot Matej Tonin, Janšev obrambni minister in šef NSi.

Pa tudi začasni voditelj stranke upokojencev DeSUS in zdravstveni minister Tomaž Gantar.

Razlog za simbiozo strank SMC, NSi in DeSUS z Janševo politiko je bila samoohranitev oblasti, dokler se le da.

Razlog za njihovo simbiozo z Janševo politiko je bila samoohranitev oblasti, dokler se le da.

Enak razlog jih zdaj lahko pripelje do spoznanja, da je nujno potrebno znova zamenjati gospodarja, ker jih sedanji vleče na dno politične mlake na Slovenskem od koder se bodo stežka izkopali na naslednjih volitvah.

Janša pa dodatne razloge, zakaj bi vsaj SMC in DeSUS v nemirni plovbi med čermi slovenske politike morala čim prej zapustiti potapljajočo se vladno ladjo –, če uporabimo Janševe poetične prispodobe iz njegovega prosulega pisma evropskim voditeljem - proizvaja že kar na dnevni bazi.

To ni več manufakturna proizvodnja napak, pač pa kar industrijska hiperprodukcija.

Prav zadnje dni je bil seveda izjemno produktiven.

Že takoj po prvih tvitih na račun 'ubogega Bidna in zmagovalnega Trumpa' smo ocenili, da bi to lahko bila morda največja Janševa politična napaka. In res je bila.

Že takoj po prvih tvitih na račun ubogega Bidna in zmagovalnega Trumpa smo ocenili, da bi to lahko bila morda največja Janševa politična napaka. In res je bila.

Predsedniškega kandidata demokratov Joeja Bidna je označil za najšibkejšega ameriškega predsednika v zgodovini, vzpodbujal Donalda Trumpa, da naj zmaga, mu nato celo čestital, ko je bilo že jasno, da je predsedniški stol izgubil, se nato kregal z vplivnimi svetovnimi politiki in uglednimi evropskimi ter ameriškimi diplomati, naposled pa še bolj vztrajno od turškega in kitajskega predsednika vztrajal, da Trump ni poraženec letošnjih ameriških volitev …

To je serija, ne napak, pač pa sramotnih ponižanj Slovenije.

Tako boleče dolga je in storjena v tako kratkem obdobju, da je to težko označiti le kot strel v koleno.

Ne strel, to je bil rafal.

Po pričujoči sramotitvi na evropskem in svetovnem političnem prizorišču je Janša na evropski politični sceni lahko samo še invalid, izobčenec in čudak.

Nekdo, ki lahko iz svojega vozička visi ob šanku nekje na obrobju EU s podobnimi kompanjoni,  Viktorjem Orbánom in Mateuszom Morawieckim in benti nad – iz njihovega skrajno desnega političnega kotička - »antifa« Evropsko unijo.

Janša pa dodatne razloge, zakaj bi vsaj SMC in DeSUS v nemirni plovbi med čermi slovenske politike morala čim prej zapustiti potapljajočo se vladno ladjo –, če uporabimo Janševe poetične prispodobe iz njegovega prosulega pisma evropskim voditeljem - proizvaja že kar na dnevni bazi.

Ne more pa je več voditi.

Z drugimi besedami – gotof je.

Ob vsej tej polomiji na evropskem političnem parketu pa je stavil še na napačnega konja v ameriški predsedniški tekmi.

Ne gre le zato, da je s tem razkril lastno že tragikomično pomanjkanje vizionarstva, ki se od ljudi na takem položaju, včasih tudi neupravičeno, pričakuje.

Gre za to, da je ravnal kot igralec pokra, kot hazarder, ki se mu blef pač ni izšel in se mu je pri tej politično tvegani potezi ta tako hudo ponesrečila, da so ga vsi spregledali.

In je opisanemu debaklu nato sledilo še pismo voditeljem EU, ki ga je večina le-teh preprosto - ignorirala.

Od politikov, ki vodijo državo pa ne pričakujemo, da se obnašajo kot kvartopirci, pač pa da jo vodijo temu primerno in odgovorno.

Tako zelo zgrešiti, osebno užaliti osebo, ki so jo volivci v ZDA izbrali za predsednika največje svetovne velesile in se s takšnim ravnanjem postaviti na drugo stran, v Trumpov tabor in vse to v še posebej občutljivem trenutku, ko se je zdelo, da so Američani skoraj na robu državljanske vojne – to je res nekaj izjemnega.

Pri tem je ameriški novoizvoljeni predsednik Joe Biden predsednik tiste države, ki je največja zaveznica EU in Slovenije.

Tako zelo zgrešiti, osebno užaliti osebo, ki so jo volivci v Združenih državah Amerike izbrali za predsednika največje svetovne velesile in se s takšnim ravnanjem postaviti na drugo stran, v tabor Donalda Trumpa in vse to v še posebej občutljivem trenutku, ko se je zdelo, da so ZDA skoraj na robu državljanske vojne – to je res nekaj izjemnega.

Izjemno slabega.

In zato Janša ve, da je »gotof.« Nekoč se je nekaterim zdel kot rešitev, zdaj je postal breme.

Nikomur potrebna prtljaga, neugledni, opraskani kovček, ki se ga uglednejši člani sedanje Vlade sramujejo.

Kajti sedaj jim že dela nenadomestljivo škodo, tega pa ne bodo več prenašali.

Politični sopotniki ga seveda še potrebujejo, toda njegova vrednost na svetovnih in domačih borzah mednarodnega ugleda zaradi njegovih neverjetnih napak strmoglavo pada.

Koalicijski zakon iz preračunljivosti sicer lahko traja še nekaj časa, dokler lahko predvsem v SMC-ju in DeSUS-u od njega pričakujejo še kakšno korist, toda vsem je že jasno, da bo Janšo do slovenskega predsedovanja EU potrebno nadomestiti z nekom, ki bo Slovenijo lahko predstavljal na manj konflikten in bolj zgleden način.

Janša seveda ni neumen in to ve. Zato pa v zadnjem času zaostruje.

Gre za to, da je ravnal kot igralec pokra, kot hazarder, ki se mu blef pač ni izšel in se mu je pri tej politično tvegani potezi ta tako hudo ponesrečila, da so ga vsi spregledali.

Tujim voditeljem in »kolegom« lahko avtoritativno v obrambo madžarskega in poljskega predsednika vlade piše le še tako dolgo, dokler se oklepa svoje funkcije. Za njih ima višjo ceno le tedaj, ko je še na položaju. In zato to počne.

Vrača dolgove.

Madžarski poskuša urediti koncesije in dobičke tudi pri drugem tiru, čeprav to verjetno ne bo preživelo njegove vlade.

S tem seveda v obliki lastnoročnih uslug z mesta predsednika slovenske vlade vrača le fragment vseh sredstev, ki enosmerno pritekajo v z njegovo stranko lastniško in interesno povezane medije, predvsem Novo24TV in Demokracijo.

Težava za Slovenijo je seveda v tem, da to zelo škodi Sloveniji.

Ob zadnjem pismu predsednikom vlad EU je na primer Janša znova zavrtel staro lajno o tem, kako so bile volitve leta 2014 »ukradene«, ker je revež čepel v zaporniški celici.

Janša seveda ni povsem brez razlogov čepel v zaporu, ker je bil v času, ko je bil »na hladnem«, pač pravnomočno obsojen.

Res je, da je bila sodba, s katero je bil pravnomočno obsojen, s strani ustavnega sodišča pozneje razveljavljena in da je zaradi zastaranja primera na koncu obveljal za nedolžnega.

Predvsem za avstrijska sodišča je Janša v »zadevi Patria« ostal tarča podkupovanja, dokazov o tem, kaj se je res zgodilo, pa je tudi izven sodnih spisov preveč, da bi imel Janša resno moralno pravico za to, da se po Evropi razglaša za »žrtev.«

Toda predvsem za avstrijska sodišča je Janša v »zadevi Patria« ostal tarča podkupovanja, dokazov o tem, kaj se je res zgodilo, pa je tudi izven sodnih spisov preveč, da bi imel Janša resno moralno pravico za to, da se po Evropi razglaša za »žrtev.«

Modro bi bilo, da je o tej zadevi tiho in da raje ne meša tam, kjer lahko še bolj zasmrdi.

Najhuje pa je seveda to, da zaradi pranja svojega »lika in dela« (ko znova neetično in sredi konflikta interesov meša lastne interese s funkcijo, ki jo opravlja) istočasno maže in packa celotno Slovenijo kot nedemokratično, pokvarjeno in »propadlo državo«, kot nekakšno Belorusijo z jugovzhoda Evrope, v kateri »komunisti« kar naprej kradejo volitve.

Namesto da bi bil tiho, pogreva staro zgodbo in svojo podobo pere na skrajno nemoralen način - z metanjem umazanije na pročelje slovenske države.

To je nekoliko pogrelo celo njegovega velikega zaveznika, bojazljivega predsednika države Pahorja, ki zaradi skomin po kakšni dobro plačani evropski službici po koncu svojega mandata računa na podporo Janše in se mu zato neprestano prilizuje.

Ob vsem skupaj je vprašanje, ali bi bil Jože Damijan na položaju predsednika vlade boljši zato povsem deplasirano.

Pravo vprašanje v tem trenutku je namreč – ali je kdorkoli sploh lahko slabši od Janše?

Samo zamislite si, da bi imeli namesto tega trumpovskega lika s pretečenim rokom trajanja pravega predsednika vlade, ki v tišini opravlja naloge, ki tvita le redko in še takrat argumentirano, ki spoštljivo naslavlja ljudi, ki ne razdvaja družbe, ki ne žali novinarjev in političnih nasprotnikov ter se v mednarodni areni ne obnaša kot okajeni kockar.

Skratka, nekoga, ki tako kot v tistem nemškem promocijskem video spotu o boju proti koroni - ne bi naredil skoraj nič.

Zamislite si, da bi imeli namesto tega trumpovskega lika s pretečenim rokom trajanja pravega predsednika vlade, ki ne bi škodoval sodržavljanom in državi.

Nič, kar bi škodilo sodržavljanom in državi.

Kajti že samo s tem bi naredil ogromno dobrega.

In ki mu nikoli ne bi bilo mogoče očitati, da je znova zamudil odlično priložnost, da bi ostal tiho.

Neprecenljivo.

Zanima nas tudi vaše mnenje - Kontaktiraj avtorja

igor.mekina@insajder.com
Igor Mekina

Igor Mekina

Ostala mnenja

Cenzura osvobaja?
Štafeta enoumja nekoč in danes
Vrnitev verbalnega delikta
Zakaj »Srbska« ni Kosovo
»Suverenost« podkolonije

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke