Republika Sponzoruša*

Pred davnimi leti, še v času Socialistične Republike Slovenije in nekaj let pred razglasitvijo neodvisnosti države, sem v nekem tedniku zapisal, da bi si prebivalci Slovenije najbolj želeli – na podlagi uporabe pravice do samoodločbe - živeti v samostojni državi, Republiki Sloveniji.

To so bili časi, ko takšne zamisli še dolgo časa niso bile prevladujoče v javnih razpravah.

Slovenija je nato res razglasila neodvisnost.

Toda v čem je bil pravzaprav smisel te odločitve in ustanovitve samostojne države?

Očitno v tem, da bi živeli v boljši, samostojni, demokratični in urejeni pravni državi.

In kam smo prišli?

Naj namesto njega odgovorim. Niso niti približno  https://t.co/dlFfq2Zv18

— revizija  (@vzvratno) August 9, 2020

O tem sem se te dni znova spraševal ob branju zanimivega članka v Atlanticu, v katerem James Fallows razpravlja o izročilu Rimskega imperija za današnji čas.

Ključna je predvsem navedba, da je »republika« oziroma latinsko res publica, torej »javna stvar« že Rimljanom predstavljala tisto obliko vladavine, oziroma državo v kateri ni bilo kralja ali kraljice, pač pa so oblast izvajali izbrani predstavniki ljudstva.

To seveda ni bila demokracija v današnjem pomenu besede, saj je oblast izvajala le majhna skupina izbranih, premožnejših državljanov.

Za današnji čas pa je pomembna lekcija o tem, kako se je ta republika spremenila v avtokracijo in na koncu propadla.

James Fallows izvaja analizo ob primerjavi rimske republike v zadnjih stadijih propada z vladavino Donalda Trumpa, ki si ob dušenju demonstracij v ZDA pomaga z neko novo »pretorijansko gardo«, uniformiranci brez oznak, in hkrati napoveduje, da morda ne bo priznal rezultatov prihodnjih volitev ter se ob tem opira na vrsto ljudi, ki v izvajanju javne službe vidijo predvsem - zasebno korist.

Ob tem je v samo enem predsedniškem mandatu Trump v Združenih državah Amerike ustvaril ogromno neenakost, dosegel neverjetno politično polarizacijo, izničil pomen delovanja v imenu »višjega dobrega« ter z napadi na politične nasprotnike in celo medije kot na »sovražnike države« sprožil izjemno veliko polarizacijo ameriške družbe.

Prav nekaj podobnega je, opozarja avtor, pokopalo Rim.

Toda marsikaj od tega lahko opažamo tudi v Sloveniji.

Norost je očitno bolj nalezljiva kot korona.

— Senka Polanec (@SPolanec) July 27, 2020

Zgodovinske analogije seveda nikoli niso popolne. Rim je propadel zaradi cele vrste kompleksnih in prepletenih razlogov.

Toda ob tem ne bi smeli pozabiti, da so tudi rimsko republiko ustvarili ljudje, ki so zrušili monarhijo in katerih namen je bil, da nobenemu posamezniku nikoli več ne dovolijo, da bi prevzel absolutno oblast.

Zato so si izmislili sistem opravljanja javnih funkcij z omejenim (praviloma enoletnim) mandatom, pri čemer to ni bila država enakopravnih, saj so pri tem sodelovali samo člani bogatih družin.

Toda ta republika se je vendarle razlikovala od monarhije, v kateri so bili vsi podložniki zgolj last imperatorja.

Težave Rima pa so se začele, ko so s to državo pričeli upravljati kot s korporacijo.

»Uradniki so javno službo odkrito uporabljali za kovanje osebnih in neposrednih dobičkov,« opozarja Fallows.

Zveni znano?

S to razliko, da so bogataši nato morali del tega denarja vračati in sofinancirati gladiatorske igre, spektakle in javna dela.

Tako je bila rimska republika, že veliko pred padcem, uspešno »privatizirana.«

Po zadnjem pojasnilu ministrice Pivčeve sta se oglasila tudi Počivalšek, ki trdi, da je po pomoti naročil najdražje maske in Hojs, ki pravi, da je po pomoti poslal odpoved. Tudi vojak na meji je po pomoti usmeril orožje v civilista. Vidite, za vse obstaja logična razlaga. Lp B

— Jelko Bacil – borec za Covid19 (@Covid19Borec) August 8, 2020

Vojni pohodi, ki so koristili bogatim, so z uvozom poceni žita in suženjske delovne sile (kar so bili nekoč pandani današnje avtomatizacije in izvoza kapitala) uničili kmetijstvo in delavski razred, to pa je zaostrilo odnose v družbi.

Svetel trenutek so bile reforme Guya Grachusa. Poskrbel je za poceni kruh za rimske reveže in uvedel agrarne reforme, toda kmalu so bile te spremembe - poražene.

Na oblast je prišel Lucius Cornelius Sula, patricij in predstavnik konservativcev, ki se je na koncu svoje vladavine prelevil v – diktatorja.

Politika je v njegovem času postala nevarna dejavnost in Sula je bil tisti, ki je uvedel »proskripcijo«, prakso označevanja političnih nasprotnikov kot »sovražnikov države.«

Bil je tudi prvi, ki je prekršil pravilo, po katerem rimska vojska ni smela preko svete meje, pomerija – kar je nato odprlo vrata Juliju Cezarju, ki je prekoračil Rubikon.

Le kaj ima vse to opraviti s Slovenijo?

Veliko. Tako kot v ZDA imamo tudi v Sloveniji na oblasti konservativne politike, ki so prestopili vse Rubikone med javnim in zasebnim.

Na področju notranje politike se vsa država ukvarja s sporno Aleksandro Pivec, ki je na Obalo večkrat popeljala svojo družino in dopustila, da ji državni funkcionarji ali pa direktorji zasebnih podjetij plačujejo zasebno ponočevanje.

Na enak način je kot ministrica pomešala zasebne zadeve in delo v javnem interesu, torej za dobro vsega kmetijstva, ko je propagirala le enega od več tisoč proizvajalcev vina v državi.

Eden od komentatorjev je na Twitterju zapisal, da je Aleksandra Pivec s tem postala »sponzoruša.«

Res seveda ni problem v tem, da je odšla na službeno pot skupaj z otroci – problem je, da se je res obnašala in se še obnaša kakor »sponzoruša«, kot sponzoriranka, ki zasebne interese postavlja nad »javno stvar« in nad interes države.

In vse to je predsednik vlade Janez Janša, naš sodobni Sula, s svojim tvitom tudi odobril.

Ni nenavadno. Tudi njega je, kot so ugotovila že avstrijska sodišča, sponzoriral tuj proizvajalec oklepnih vozil.

Medije SDS in s tem tudi Janšo, njegovega odstopljenega notranjega ministra Hojsa in ostale (so)lastnike medijskih trobil desnice ali pridobitnike sponzorirajo tudi oligarhi tuje, madžarske vlade.

Lubrikantski potrčko, brilliant! :) https://t.co/0AVcjvK94o

— Priimek Ime and 183 others liked your Tweet (@novax81) August 9, 2020

Dodajmo k škandalom Aleksandre Pivec še prepletenost zasebnih in javnih interesov ob nedavnih nabavah medicinske opreme, pojavljanje uniformiranih milic (»vardistov«) in neonacistov (v domači različici t. i. rumenih jopičev, kar je v posmeh temu gibanju v svetu), ki branijo aktualno vlado pred protestniki, ne pozabimo niti na sovražno retoriko in novodobno »proskripcijo«, torej označevanje političnih nasprotnikov kot sovražnikov ter enačenje novinark s »prostitutkami« in že imamo, tako kot v času diktatorja Sule, pred seboj tipičen, največji problem, ki je privedel do stagnacije in propada rimske republike: prepletenost zasebnih interesov z javnimi in prevlado ozkih, zasebnih interesov oligarhije nad interesi obubožanega ljudstva.

Hvala za tako državo. @JJansaSDS @aleshojs https://t.co/m18S2e61x9

— Matjaž Nemec (@MatjaNemec) August 1, 2020

In za razliko od časov Rima našim sponzorirancem tega denarja sploh ni potrebno vračati in sofinancirati sodobne gladiatorske igre, spektakle in javna dela …

Prav zato je težava še večja; zaradi potez sedanje vlade se nam vsa republika spreminja v »sponzoriranko.«

Isto opažamo na področju zunanje politike. Slovenija pod taktirko zunanjega ministra Anžeta Logarja skupaj z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom podpisuje nekakšno izjavo o »varnosti omrežij« v korist ZDA, čeprav zunanjo politiko ZDA podpira le 20 odstotkov slovenskih državljanov.

Pritiski ZDA zoper kitajska podjetja pa so zelo pomemben, verjetno celo najpomembnejši del zunanje politike ZDA.

Za odločitev, ki bo Slovenijo postavila na stran tehnoloških agresork v industrijski vojni ZDA s Kitajsko pa, kot smo že razkrili, veleposlaništvo ZDA v Ljubljani slovenski javnosti ponuja le nekaj drobiža – 100.000 dolarjev za hvalnice, ki malikujejo »Ameriške vrednote.«

Tako nam vlada Janševa vlada, ki ignorira voljo večine v tej državi.

Ministre nam kupujejo zasebna podjetja, kupujejo si jih stranke, država pa je naprodaj velikim silam.

Slovenski vojaki so postali plačanci, ki služijo v tujih, izgubljenih vojnah. Za njih kupujemo drago orožje, bolnišnice pa nam propadajo.

Ostarele, ko zbolijo s koronavirusno boleznijo Covid-19 puščamo umirati v domovih, ker vlada ne zna (ali pa noče?) vzpostaviti niti nekaj »covid bolnišnic.«

Bolj revne države v »regiji« pa bolnišnice obnavljajo in gradijo nove, da bi pripravljene dočakale »jesenski val« nevarne okužbe ...

Vse to je seveda daleč od hotenj in upov večine ob odločitvi za samostojnost leta 1990.

Slovenija seveda ni in nikoli ne bo »Rim«. Toda, tako kot nekoč v rimski republiki, so tudi pred nami danes podobne izbire.

Bomo v prihodnosti vendarle dovolj modri, bomo izbrali sodobne reforme Guya Grachusa in poskrbeli tudi za revne in nemočne, kot se spodobi – ali pa bomo raje izbrali diktaturo sodobnega Sule?

Tako očitno so paradoksalni, da je res fascinantno, da ne razumejo lastnega (nenamenskega) sarkazma. https://t.co/u5Tp9z7nrj

— PanDora (@Pandorable12) August 9, 2020

Zgodovina res ni usoda. Še vedno imamo možnost izbire.

In dva tisoč let po propadu Rimske republike bi lahko izbrali bolje, kot tisti, ki so se raje odločili za pokol Grachusovih pristašev.

Toda za to moramo najprej razčistiti z lastnimi pojmi in ravnanjem. In to tako, da v javni politiki, v politiki Republike Slovenije zagotovimo, da kakršno koli mešanje zasebnega in javnega ne bo imelo več nobene domovinske pravice.

V sodobnem času se temu reče, da ne smemo dopustiti korupcije. Na nobeni ravni!

komentar? janšist! https://t.co/6zoGRCKXFe

— ciril brajer (@ciro_ciril) August 8, 2020

Skratka, moramo se otresti prav tega, kar kot velika senca danes leži na celi vrsti figur, ki sestavljajo sedanjo vlado.

Prav tega, zaradi česar bi v stranki upokojencev DeSUS, če jim je še ostalo kaj poštenja, morali Aleksandri Pivec pokazati vrata.

In potem še vsem tistim, ki zagovarjajo korupcijo.

Kajti le tako bo ta država res ostala Republika Slovenija.

In ne Republika Sponzoruša*, ki jo bo sponzoriral ali za nekaj dolarjev kupil, kdorkoli bo pač hotel.

*Sponzoruša – slov. sponzoriranka, po pravilu zaničevalen izraz, s katerim se opisuje žensko v zvezi s praviloma starejšim moškim »sponzorjem«, ki jo vzdržuje. Izraz se je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pojavil v beograjskem žargonu, v slengu pa je prisoten tudi v Sloveniji. V 'Razvezanem jeziku, prostem slovarju živega slovenskega jezika' jo opredeljujejo tudi kot »žensko, ki si za zunanji videz pusti izdatno plačevati (sponzorirati) od bogatega dedca, ki jo ima zgolj za dekor in postavljaštvo.«