torek, 04. marec 2025 leto 30 / št. 063
Naposled posneti: tako zgleda izolirano pleme kanibalov iz osrčja džungle, ki je pojedlo milijonarja

Dediča milijarderja Rockefellerja je požrlo izolirano skrivnostno pleme kanibalov, šele 60 let pozneje pa so se pojavile njihove fotografije, pa tudi srhljiva zgodba.
Michael Rockefeller, sin guvernerja New Yorka in potomec enega najbogatejših mož na svetu, je imel komaj 23 let, ko je izginil ob obali Nove Gvineje. Prve ugotovitve so kazale, da se je utopil med ekspedicijo raziskovanja lokalnih plemen.
Toda njegovih posmrtnih ostankov niso nikoli našli …

Zdaj so se svetovni mediji dokopali fascinantnih fotografij izoliranega kanibalskega ljudstva, ki je, kot kažejo nove ugotovitve, ubilo in pojedlo dediča družine Rockefeller konec novembra leta 1961.
Na fotografijah je videti moške, ženske in otroke ljudstva Asmat, znanega po brutalnih obredih in izginotju nič hudega slutečih žrtev.
41-letnemu fotografu Gianluci Chiodiniju je na sledi teorij, da so pripadniki prav tega plemena pred skoraj 60 leti pojedli Michaela Rockefellerja, uspelo, da se živ vrne v civilizacijo po obisku ljudstva Asmati v Novi Gvineji, ki je zdaj del Indonezije, poroča britanski Daily Mail.
Časnik spominja, da se je Michael znašel v težavah, ko se je njegov katamaran prevrnil ob obali jugozahodnega dela Nove Gvineje, ki jo je želel raziskati v iskanju zaklada za Muzej primitivnih kultur, ki ga je ustanovil njegov oče.
Kljub neurju mu je uspelo preplavati 16 kilometrov do obale, toda - ko se je končno dokopal kopnega, ga je eden od pripadnikov plemena Asmati prebodel s sulico.
Pleme je nato lahko začelo svoj obred.
Za razliko od Amazonije, njihova dežela ni imela veliko naravnih virov, zato so jih zahodnjaki relativno dolgo pustili pri miru in se jih civilizacija praktično ni niti dotaknila.
Toda ravno v tem času so Nizozemci, ki so leta 1800 od »Združene vzhodnoindijske družbe« prevzeli plovbo skozi arhipelag, pokazali zanimanje za kolonijo ljudstva Asmat.
Predstavnik nizozemskih oblasti Max Lapre, znan kot neizprosen in strog vodja kolonialne uprave, je ukazal uboj petih najpomembnejših članov plemena, da bi utrdil svoj položaj.
To je razjezilo pleme, ki je bilo zavezano krvnemu maščevanju.
Brutalni poboji petih vodilnih mož so pustili svoj pečat v vasi, zato so Asmati vsak dan tuhtali le o enem – kako se maščevati belemu človeku.
In prav takrat se jim je prikazal Michael, usodnega 19. novembra leta 1961.
Zbrani dokumenti razkrivajo, da je šlo za ritual, ki so ga izvajali pripadniki ljudstva Asmat; najprej bi odstranili glavo žrtve in jo nato prerezali od vratu navzdol po hrbtu. Nato so odstranili drobovino.
Roke in noge žrtve bi dali na ogenj, nato bi si osmojene okončine podajali naokrog, od ust do ust, da bi jih vsi zaužili.
Kri, ki bi jo shranili, bi razmazali po svojih telesih.
Ko bi skuhali glavo, bi prvo snedli skalp, da bi se dokopali možganov, ki so jih imeli za poslastico.
Vse, kar ne bi pojedli, bi shranili.
Nekatere dele telesa umrlega bi uporabili kot orožje, druge pa kot verske relikvije.
Asmati so dolga stoletja neusmiljeno obračunavali s svojimi sovražniki, ki so jih lovili v džungli in jim rezali glave.
Včasih bi njihove skalpe oblikovali v blazine ali grozljive sklede, iz katerih bi jedli meso ubitih pripadnikov rivalskih plemen.
Asmati niso lovili samo zato, da bi si priborili čim več lobanj, temveč so jih naravnost oboževali.
Ta zavržna »praksa« je bila prekinjena šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ...
Do takrat so iz lobanj mrtvih odstranili možgane, očesne in nosne odprtine pa zaprli, da bi preprečili, da zli duhovi vstopijo v telo umorjenega ali ga zapustijo.
Pleme niti v 21. stoletju ne pozna ovir niti v spolnosti - moški seksajo z moškimi, delijo si ženske med seboj in prakticirajo poligamijo.
Včasih v enem od ritualov »povezovanja« pijejo drug drugemu urin in se mažejo po vsem telesu s krvjo.
Asmati verjamejo, da ko človeka ubijejo in pojedo, pridobijo njegovo moč in mu postanejo podobni.
Vsaka oseba dobi ime po nekom od umrlih ali ubitem sovražniku.
Po Michaelovem izginotju se je družina Rockefeller v obupu odpravila na Novo Gvinejo in ga iskala več kot en teden.
Takratni predsednik ZDA John F. Kennedy je družini poslal sožalno pismo in jim nudil podporo.
Toda deveti dan, ko iskanje ni obrodilo sadov, se je družina vrnila domov in iskanje je bilo prekinjeno.
Rockefellerji so se v naslednjih nekaj desetletjih tolažili z mislijo, da je Michael umrl zaradi utopitve.
Kruta resnica pa je po skoraj šest desetletjih naposled prišla na dan …