Četrt stoletja po osamosvojitvi so pred Slovenijo novi izzivi

Četrt stoletja po osamosvojitvi so pred Slovenijo novi izzivi. Migracije in terorizem postavljajo v ospredje vprašanja varnosti, a strah ne sme preprečiti prizadevanj za uresničitev sanj o boljšem življenju, je bilo razumeti zbrane ob petkovi obeležitvi prihajajočega dneva samostojnosti in enotnosti ter 25. obletnici sprejetja slovenske ustave.

Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle je bil do današnje Slovenije kritičen. Kot je dejal, je pred 25 leti Slovenijo želel videti predvsem drugačno, kot je danes. Po njegovem mnenju Slovenija ni sledila smeri in zagonu, ki so ji ga dali pred 25 leti, ko je bila ideja skupnega dobrega močnejša, kakor pa posamični interesi.

Ti so se kasneje večkrat uveljavljali po vladni strani in to je po njegovem mnenju tudi problem kriz v Sloveniji, začenši z bančno. "Iz tega je sledil problem zaupanja. Če ljudje ne čutijo države na svoji strani, potem politika ne more imeti visokega zaupanja," je opozoril.

Marsikaj se je vendarle začelo vračati na boljše, "vendar ljudje teh kazalcev ne čutijo v žepih, mladina še vedno v velikem številu odhaja iz Slovenije, tako tudi podjetniki, nad tem bi se bilo treba zamisliti in se dogovoriti, kaj bi bilo v dobro Slovenije in njene prihodnosti narediti," je ocenil. Dodal je, da je treba hkrati "pokazati močnejšo politiko, sposobno tudi reform, ki jih že nekaj vlad zapored ni bila sposobna opraviti". Pri tem je izpostavil pokojninsko, zdravstveno in delovnopravno reformo.

Nekdanji notranji minister in varuh človekovih pravic Ivan Bizjak je spomnil, da je bilo v zadnjega četrt stoletja veliko tistega, za kar smo si prizadevali, o čemer smo sanjali, uresničenega.

"Žal pa, in to vidimo kot največjo težavo, se življenjski nivo ljudi ni toliko popravil, kot bi pričakovali v tistih časih. Danes živimo v Evropi, kupujemo po evropskih cenah s slovenskimi plačami. To je tisto, kjer mislim, da nismo toliko uspešni, kot bi si želeli," je navedel.

"Takrat je bil to res poseben čas, izjemen trenutek, za katerega mislim, da smo ga dobro izkoristili, čeprav se ni vedelo, kako bo. Danes se dogaja marsikaj, kar vznemirja ljudi in očitno ne moremo biti povsem mirni, vendar sem prepričan, da bo tisto, kar je v Evropi čvrstega, vzdržalo te pritiske, tudi različne krizne situacije od gospodarskih do begunskih," je dejal.

Pri odzivanju na nove izzive, med katerimi sta tudi grožnja s terorizmom in migracije, sta po njegovih besedah pomembna solidarnost in sodelovanje. "Evropa je nekaj vredna, če v njej obstaja to, torej sodelovanje glede vseh pomembnih skupnih vprašanj in tudi medsebojna solidarnost in pomoč, tudi takrat, ko je izpostavljen samo en del Evrope," je izpostavil.

Aktualna varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je k temu dodala še strpnost. Spomnila je, da vojne prinašajo selitve ljudi in težke usode. V teh trenutkih pa zaradi varnosti ne smemo zmanjševanje pravic, je prepričana.

"Varnost je pomembna in je naloga državnih služb, policije, vojske, vendar ljudje tega ne smemo jemati kot samoumevno. Zagotovo se je potrebno truditi, da ljudi, ki prihajajo od drugod v tako težkih situacijah, kot so bile včasih za naše stare starše, ki so prav tako odhajali, sprejmemo, jih razumemo," je pozvala.

"Strah je največji sovražnik in zato je treba ljudi o vseh ukrepih obveščati," je prepričana varuhinja, ki meni, da je treba zato ljudi obveščati tudi o potrebah po migracijskih centrih, če do jih pride. Ljudje morajo to vnaprej vedeti, kajti sicer se počutijo izdane. "Zato so ponekod upori. Vedno se upreš proti neznanemu. Vedno apeliram na to, da so tako občine kot policija, država, vse institucije odkrite do ljudi," je dejala. Prepričana je, da bodo v tem primeru ljudje ukrepe sprejeli.

Ob teme je opozorila, da je veliko sovraštva, tudi na spletu, ki je prostor, kjer si lahko v trenutku dovoliš vse in to prinaša nemir.

Je pa ocenila, da je Evropa veliko zamudila. "Čudila sem se, da ne najde odgovorov pravočasno. Sedaj, ko je mnogo stvari zamujenih, je seveda vsak dan težje. Vsak nov napad vnaša vznemirjenje, vsako novo teroristično dejanje prinaša strožje ukrepe in ljudje so pripravljeni za ceno varnosti izgubiti marsikatero pravico. Tega me je kot varuhinjo človekovih pravic seveda strah," je dejala Nussdorferjeva, ki pa se seveda strinja, da je terorizem treba preprečevati.