sreda, 27. november 2024 leto 29 / št. 332
Titov pilot, polkovnik Hamzić, ki je nekoč na jugoslovanskem nebu lovil NLP-je, se je poslovil
Umrl je Suad Hamzić, eden najboljših pilotov nekdanje Jugoslavije.
Odkar se je upokojil, se je posvetil družini in pisanju ter nedavno objavljeni knjigi »Letalske zgodbe«, kjer je opisal nekaj najpomembnejših dogodkov iz svoje bogate kariere.
/VIDEO/ OTIŠAO JE TITOV PILOT, LOVAC NA LETEĆE TANJIRE: Preminuo je Suad Hamzić, letač koji se kleo da je TRI PUTA SVOJIM OČIMA VIDEO NLO! https://t.co/GBtO4KgmCT
— Urbancube (@Urbancube1) May 4, 2019
Portal Tango Six je redno objavljal njegove zgodbe. Povzeli smo eno od njih.
»Obljubil sem, da se bom lotil te nepopularne teme. Nepopularne, ker tisti, ki so doživeli tovrstno srečanje, neradi govorijo o njem zaradi nezaupanja, s katerim se soočajo, in celo z dvomi o resničnosti njihovih izpoved ter sumnji v duševno zdravje avtorja podobnih zgodb ...
Oblasti, natančneje njihove kvalificirane in pooblaščene institucije, ki so zadolžene za spremljanje tega pojava, so praviloma vzdržane, ali pa skrivnostne, kar še dodatno onemogoča kakršnokoli racionalno razpravo o NLP-jih (neznanih letečih objektih) oziroma UFO (Unidentified Flying Objects).
TITOV PILOT KOJI JE LOVIO NLO PREMINUO U MOSTARU: Suad Hamzić tri puta se susretao sa nepoznatim letećim objektima, ali o tome nije smeo da zucne ni reč! (VIDEO) https://t.co/M3RHeUGUcE
— Etleboro Org (@etleboroorg) May 3, 2019
Zato je bila pri nas ta tema vedno potisnjena na rob javnega interesa, pa tudi pristojnih državnih institucijah.
Toda pristojni organi Jugoslovanske ljudske armade (JLA), zlasti vojnega letalstva, niso mogli prezreti dejstva, da na nebu ‘nekaj’ obstaja, zato so bili konec 80-ih iz vojnega letališča Batajnica pri Beogradu MiG-i premeščeni v Titograd, ker se letala tipa Jastreb in Supergaleb G-4 niso mogla kosati z neidentificiranimi letečimi objekti, ki so se pogosto pojavljali na južnem Jadranu.
Obstajajo tudi izjave pilotov, denimo polkovnika Milana Mačeka in general-podpolkovnika Blagoja Grahovca, katerih verodostojnost ni vprašljiva. Ali obstajajo NLP-ji ali ne, je bilo vprašanje osebnih prepričanj in izkušenj. Osebno menim, da niso noben optični pojav, fikcija, halucinacija in podobno.
To govorim iz lastnih izkušenj.
Prvo tako 'srečanje' se je zgodilo spomladi leta 1970, v lepem vremenu, zgodaj popoldne; v sprednji kabini NL-12 (MiG-21, dvosed), sem poletel na rutinsko izvidovanje vremenskih razmer.
V zadnji kabini je bil namestnik moje 352. izvidniške eskadrilje, izkušen pilot, kapetan I. razreda Stipić Dušan.
Takoj po vzletu v smeri 32 z letalske steze št. 1 letališča v Bihaću, po prehodu z kanala letališčne kontrole letenja (AKL) na kanal Območne kontrole letenja (ObKL), je naju kontrolor ObKL Janda, ki sem ga že dobro poznal, vprašal, ali imamo dovolj goriva in nekaj minut, da bi nekaj preverili.
Odgovorila sva pritrdilno, saj so bile vremenske razmere očitno primerne za opravljanje nalog iz načrta leta eskadrilje.
Janda nam je določil smer proti severozahodu in višino 10.000 metrov. Imela sva skoraj poln rezervoar goriva in tako sem letalo usmeril v strmo vzpenjanje.
Na približno 6.000 metrih so tudi majhni oblaki ostali pod nami, in ko smo dosegli predvideno višino nekje nad Plaškim, sem uzrl pred nami, na veliki višini, zelo bleščeče osvetljen predmet, ki je bil videti kakor velika zvezda srebrnega sijaja.
Po interfonu sem na ta pojav opozoril Stipića. Potrdil je, da tudi sam vidi isti svetleči predmet. Sporočil sem novice kontroloru v ObKL in ga vprašal za višino, na kateri se nahaja to neznano plovilo.
‘Nimam podatkov o višini. Ali lahko nadaljujete z vponom?’ naju je vprašal Janda.
Njegovo vprašanje je bilo pričakovano, ker je Janda vedel, da letimo z nalogo poizvedovanja glede vremenskih razmer, torej brez načrta in nujno potrebne opreme za letenje nad 11.000 metrov ali hitreje od Maha 1,6, ko je nujna, celo življenjsko pomembna, tudi oprema za višinsko letenje. To pomeni da tedaj potrebujemo višinsko kompenzacijsko obleko VKK in čelado GŠ-3 ali GŠ-6M.
Stipe in jaz sva se tega zelo zavedala, zato sem ga vprašal: ‘Stipe, a greva?’
‘Hamza, pojdiva!’, je odvrnil Stipić.
‘Greva k objektu, jasno ga vidiva, približujeva se mu. Zdi se, kot da bi lebdel,’, sem sporočil preko radijske postaje.
In res, bleščeči predmet je, kot da bi lebdel, stal na mestu, toda veliko višje od naju. Letalo se je vzpenjalo v višine pri polni moči in je že prešlo na nadzvočni način letenja s hitrostjo 1,1 Mah. Povzpelo se je že na 11.000 metrov nekje nad Ogulinom.
Zavil sem v desno za približno 20 stopinj in zravnal nos letala proti NLP-ju, ki se mi je zdaj zdel precej večji, svetleč in sem lepo razpoznal njegovo okroglo obliko, vendar nisem mogel niti približno dognati njegove oddaljenosti in višine, ker nisem imel nobenega orientira, ki bi mi pomagal pri določanju dimenzij NLP-ja proti jasnemu, temno modremu nebu.
NL-12 ni bil opremljen z radarjem, ki bi mi lahko pomagal rešiti to dilemo, pa tudi Janda je bil tiho, ker nama niti njegova oprema ni mogla pomagati.
Umro je pukovnik Suad Hamzić - Titov pilot koji je lovio NLO-ehttps://t.co/tKPPkAmQ3T
— Oslobođenje (@Oslobodjenjeba) May 3, 2019
Povzpela sva se že na 13.000 metrov, mahmeter pa je kazal 1,4.
Približujeva se neznanemu predmetu, ki je še vedno precej nad nami, zdi se kot da lebdi pri 17000, 19000, morda celo 22000 ali pa je na višini 24.000 metrov!?
Toda vztrajno se mu približujeva, postaja vse večji …
Poskušam ugotoviti, ali je NLP okrogle ali oblike diska. V tistem trenutku se je NLP strumno napotil v nasprotno smer, proti zahodu in se je v trenutku ‘skrčil’, tako da ni bil več niti tako bleščeč, nato pa je v sekundi izginil iz vidnega polja!
Tisto, kar me je navdušilo, je bilo, da se je premikal s hitrostjo 4000, 5000 ali 6000 kilometrov na uro in da je to hitrost dosegel v trenutku! Ne, ni pospeševal. NLP se je začel premikati in nato izginil s svetlobno hitrostjo!
‘Neznani leteči predmet je zginil, v trenutku, k zahodu,’ sem sporočil kontrolorju ObKL.
‘Tudi meni je zginil z zaslona. Vaš položaj je približno 20 kilometrov vzhodno od Delnic,’ je sporočil kontrolor.
Opazil sem, da se bližava hitrosti 1,6 mah, kazalec višine pa je kazal nekaj nad 14.000 metrov.
Prenehal sem dodajati ‘plin’, začela sva manevrirati, da bi se čim prej vrnila v cono varnega letenja, ki sva jo soglasno zapustila, ko sva se odločila, da se lotiva nenačrtovanega prestrezanja neznanega predmeta.
Počivao u miru sa anđelima.
— Goran Dojčinović (@dojinovi) May 4, 2019
TITOV PILOT KOJI JE LOVIO NLO PREMINUO U MOSTARU: Suad Hamzić tri puta se susretao sa nepoznatim letećim objektima, ali o tome nije smeo da zucne ni reč! (VIDEO) https://t.co/bmbjvlTRnK via @KurirVesti
Ko sva se vrnila na letališče, sva s kopilotom nekako sklenila, da ne bova z drugimi delila svoje izkušnje, kar sva videla in doživela. Nihče nas uradno ni vprašal nič o tem ‘incidentu’ oziroma bližnjem srečanju z NLP-jem, ne takrat in ne pozneje.
Naslednji dan sem napel ušesa, da slišim, če bo kdo od sosedov, turistov ali medijev omenil ta dogodek. Toda nihče ga ni omenil. Kot da se ne bi zgodilo ...«
Tako je o svojem prvem bližnjem srečanju z nezemeljskim plovilom pripovedoval Titov lovec na NLP-je, ki je v četrtek umrl v Mostarju.
Portal Jajce-online.com poroča, da je ob tem snidenju z NLP-jem, imel še najmanj dva druga, prav tako zanimiva.
Suad Hamzić je kot pilot JLA med prvimi spregovoril o skrbno varovani skrivnosti Jugoslavije, ko je razkril, da so se »MiG-i takratne JLA pogosto srečevali z NLP-ji, ampak o tem nismo smeli niti črhniti!«