REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Životaril je sedem let brez sonca, sprehodov in vsakdanje komunikacije, nazadnje tudi brez interneta in obiskov

Životaril je sedem let brez sonca, sprehodov in vsakdanje komunikacije, nazadnje tudi brez interneta in obiskovJulian Assange in Wikileaks

Na aretacijo ustanovitelja WikiLeaksa se je v Sloveniji med prvimi odzvala stranka Dobra država, ki je ob pozivu vladi premierja Marjana Šarca k obsodbi aretacije novinarja Juliana Assangea, opozarila na mnenje št. 54/2015 Delovne skupine za arbitrarno pridržanje v okviru Organizacije združenih narodov.

V stranki, ki ji predseduje dr. Bojan Dobovšek so zaskrbljeni zaradi aktualnega ravnanja ekvadorskih in britanskih oblasti, ki so v usklajeni akciji novinarju in ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangeu odvzele azilno zaščito in nato še prostost.

Vprašan, zakaj je žrtvoval svoje življenje, je Julian Assange pred osmimi leti odgovoril, da sovraži laži in še posebej sovraži, ko mu lažejo.

Dobra država poudarja, da so s tem omenjene oblasti izpostavile Assangea tveganju izročitve ZDA, kjer mu ne more biti zagotovljeno pravično in neodvisno sojenje v zvezi z očitki ameriške administracije, da je razkrival državne skrivnosti.

Pred leti je namreč skupina petih pravnih strokovnjakov omenjene delovne skupine OZN nedvomno ugotovila, da je bila »Julianu Assangeu v nasprotju z mednarodnim pravom arbitrarno kratena svoboda« ter pozvala švedsko in britansko vlado, da mu zagotovita varnost in osebno integriteto ter pravico do svobode gibanja. Ocenila je celo, da je Assange upravičen do odškodnine.

V stranki Dobra država poudarjajo, da je zaščita novinarjev in žvižgačev temeljni postulat demokracije, zato je tovrstno ravnanje z novinarjem v eni od držav članic EU hud udarec za evropske vrednote in vladavino prava.

Roka 'demokracije' stiska grlo svobode.

»Od Vlade Republike Slovenije pričakujemo, da bo ravnala skladno s sprejeto Strategijo zunanje politike RS, v kateri sta kot prednostni področji zunanje politike določeni tudi človekove pravice in mednarodno pravo, ter odločno obsodila ravnanje britanskih oblasti in jih pozvala k spoštovanju mnenja št. 54/2015 Delovne skupine OZN za arbitrarno pridržanje,« so sklenili v Dobri državi.

Kaj ga zdaj čaka? Desetletja v zaporih? Smrtna kazen v eni od držav svetovnega 'svetilnika demokracije'?

K zaščiti in obrambi pravic Juliana Assangea so pozvali številni ugledni intelektualci po vsem svetu, med ostalim tudi številni Assangeovi kolegi, na primer Glenn Greenwald, novinar znan iz afere Snowden, in prijatelji in kolegi, kot sta slavna ameriška igralka Pamela Anderson in režiser in trikratni dobitnik oskarja Oliver Stone.

Stone je preko Twitterja poudaril, da je Assange založnik za resnico. »Opravil je veliko dela v imenu človeštva kljub dejstvu, da so z njim nečloveško ravnali. Ta primer je ključnega pomena za preživetje naše pravice vedeti in bistva naše svobode proti zatiranju s strani ZDA in Združenega kraljestva - zdaj tiranije!«

Zmagala je svetovna hinavščina.

Assangea je pred osmimi leti, še preden je končal za zidovi ekvadorskega veleposlaništva, nato pa v britanskem zaporu čakajoč, če ga bo London izročil ZDA, glavna urednica tiskovne agencije Rusija danes (Rossija segodnja) in televizije RT, Margarita Simonjan, vprašala zakaj je žrtvoval svoje življenje, na kar ji je odgovoril, da zato, ker sovraži laži in še posebej sovraži, ko mu lažejo.

Osupla nad aretacijo ustanovitelja »WikiLeaksa«, je Margarita Simonjan preko Twitterja sporočila, da je zmagala svetovna hinavščina.

Assange je nekaj časa imel na televizijskem kanalu RT tudi svojo avtorsko oddajo.

Simonjanova se spominja, kako je Assangea srečala pred osmimi leti, v času, ko je »živel v domu svojega prijatelja v vasi blizu Londona, z varnostno napravo - elektronskim sledilcem na nogi«.

»Assange ni želel govoriti o ničemer drugem kot le o vremenu v kateremkoli zaprtem prostoru. Vsaka soba s štirimi stenami je zanj predstavljala grožnjo. Takrat se mi je zdelo, da pretirava. Tudi številni drugi so menili enako. Toda vztrajal je, mi pa smo pustili svoje telefone doma in se z njim podali na sprehod po gozdu, ki je bil tako urejen, da se je zdelo, da bi lahko bile naprave za prisluhe tudi tam,« je zapisala Simonjanova na svojem Twitter računu.

Poudarila je, da je Assange razlagal, »kako svet deluje - natančneje, kako deluje svetovna hinavščina«.

»Preden smo sploh začeli tudi sami dvomiti, nam je pojasnil, da 'Google' in drugi 'twitterji' na tem svetu obstajajo le zato, da bi a) vsem sledili, in b) da upravljajo z počutjem množic. Da je Veliki brat iz najbolj strašne distopije že prišel, da je vsak dan zraven nas, v našem žepu, mi pa se veselimo, ker nam je življenje naredil tako luštno in zanimivo,« je dodala.

»Ko je ugotovil, da bo svetovna hinavščina našla razlog, zakaj naj ga aretira ali celo likvidira, je Assange našel zatočišče v ekvadorskem veleposlaništvu. Seveda bi bilo boljše, če bi bil v našem (ruskem). Zdaj bi živel kot Snowden – lahko bi šel v Soči, svobodno govoril, s komerkoli bi želel. Vendar se ni posvetoval, preden se je zatekel v ekvadorsko veleposlaništvo. Potem ga je bilo nemogoče rešiti iz ekvadorskega veleposlaništva v Londonu - takoj bi ga ujeli. Tako kot so storili zdaj,« je razkrila Margarita Simonjanova.

Naposled je poudarila, da je Assange preživel skoraj sedem let znotraj duhamornih soban veleposlaništva Ekvadorja: brez sonca, sprehodov in običajne komunikacije, v zadnjem času tudi brez svetovnega spleta in obiskovalcev.

»Kaj ga zdaj čaka? Desetletja v zaporih? Smrtna kazen v eni od držav svetovnega svetilnika demokracije? Bil je pripravljen na vse. Zdaj je zmagala svetovna hinavščina,« je sklenila.

Tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je šla še korak dlje v kritiki krutega ravnanja z Assangeom: »Roka 'demokracije' stiska grlo svobode,« je zapisala na Facebooku.

Spomnimo, londonska policija je na ukaz westminsterskega sodišča z dne 29. junija 2012, aretirala ustanovitelja spletne strani WikiLeaks Juliana Assangea v veleposlaništvu Ekvadorja.

Assange je leta 2012 našel zatočišče v veleposlaništvu Ekvadorja v Londonu, potem ko je britansko sodišče odredilo njegovo izročitev na Švedsko, kjer je bil obtožen spolnega napada.

Medtem je bila ta obtožnica že zavrnjena, vendar se je Assange še naprej bal, da bi, če zapusti veleposlaništvo, bil aretiran in na koncu izročen ZDA, kjer je obtožen zaradi objave tajnih diplomatskih depeš.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke