Dramatičen premik: severno magnetno polje Zemlje drvi proti Sibiriji in napoveduje kaos

Severno magnetno polje Zemlje se v zadnjih desetletjih premika tako hitro, da znanstveniki svarijo, da prejšnje ocene niso več dovolj točne za natančno navigacijo. Nedavno je bila objavljena nova informacija o tem, kje se zares nahaja Zemljino severno magnetno polje.

V letu 2017 je prečkal mednarodno datumsko mejo in zdaj zapušča kanadsko Arktiko, na svoji poti proti Sibiriji.

»Stalno premikanje je težava za kompase v pametnih telefonih in za določene tipe potrošniške elektronike. Letala in ladje se prav tako zanašajo na magnetni severni pol, po navadi kot podporo navigaciji,« je dejal geofizik Arnaud Chulliat, vodilni avtor šele objavljenega Svetovnega magnetnega modela, in dodal, da GPS zaenkrat ni prizadet, ker temelji na satelitih.

Ameriška vojska uporablja severni magnetni pol za krmarjenje in izpuščanje padalcev, tudi imena vzletno-pristajalnih stez na letališčih pa določajo na svojo smer glede na magnetni sever. Ta imena se spremenijo, ko se pola premakneta. Tako je na primer letališče v Fairbanksu na Aljaski v letu 2009 preimenovalo vzletno-pristajalno stezo »1L-19R« v »2L-20R«.

Ameriška Nacionalna agencija za oceane in atmosfero (NOAA) in Združeno kraljestvo vsakih pet let posodabljata lokacijo magnetnega severnega pola, vendar so nove informacije zaradi prehitrega gibanja pola prišle dokaj preuranjeno. Odkar je bil prvič izmerjen na kanadski Arktiki leta 1831, se je premaknil za približno 2.300 kilometrov k Sibiriji. Od leta 2000 je njegova hitrost poskočila s 15 na 55 kilometrov na letni ravni.

Zato znanstveniki že nekaj časa opozarjajo, da se bliža zamenjava severnega in južnega pola na našem planetu in da smo tik pred takšnim obratom, ki mu bo sledil nepopisen kaos. Pravzaprav bi se - glede na povprečje -, zamenjava severnega in južnega pola že morala zgoditi.

»Iz starih ladijskih dnevnikov vemo, da je v zadnjih 400 letih severni magnetni pol 'visel' nekje okoli severne Kanade. Do leta 1900 se je premaknil morda za okoli deset kilometrov, tako naprej kot nazaj,« je dejal Ciaran Beggan, geofizik iz britanskega Geological Survey v Edinburgu.

»Toda v zadnjih 50 letih se je začel premikati samo proti severu, v zadnjih 30 letih pa nenehno pospešuje,« je poudaril Beggan in dodal: »Njegovo gibanje se spreminja s približno pet do deset kilometrov letno, do 50 ali 60 kilometrov v letošnjem letu. Zdaj drvi proti Sibiriji.«

Ker na magnetno polje vpliva kompleksno dogajanje v Zemljini sredici, kjer se pretaka stopljena kovina in zato ker vemo o sredici izjemno malo, nihče ne more natančno napovedati obrata.

Znanstveniki zato opozarjajo, da se lahko zgodi že zelo kmalu, lahko pa tudi šele čez nekaj tisoč let, kar je doba, ki je dolga za ljudi, a kratka za planet.

Naš planet obkroža nevidno magnetno polje, ki nas, z odbijanjem nabitih delcev, ščiti pred nevarnim solarnim sevanjem. Toda magnetno polje ni konstantno in nespremenljivo, ampak se nenehno spreminja in obrača.

Skozi zgodovino Zemlje se je magnetni pol obrnil že več stokrat. Ni mogoče določiti natančnega datuma te spremembe zato, ker geomagnetni obrati niso redni; po navadi se pripetijo nekajkrat v milijon letih.

Tako se je zadnji popoln obrat zgodil pred 780.000 leti, zadnji začasni pa pred 41.000 leti. Slednji je trajal manj kot 1000 let, dejanska sprememba magnetne polarnosti pa je trajala okoli 250 let.

Med obratom Zemljino magnetno polje ne izgine popolnoma. Znanstveniki na podlagi dosedanjih dognanj menijo, da bo med naslednjim obratom magnetno polje najverjetneje šibkejše in nekoliko bolj kompleksno oblikovano. Magnetni poli naj bi se lahko iz severnega in južnega Zemljinega pola prestavili tudi na ekvator, ali pa se bo formiralo več »severnih« in »južnih« polov hkrati.

Sprememba v magnetnem polju bo le-tega oslabila, kar pomeni, da bo Zemljina površina bolj izpostavljena škodljivemu solarnemu sevanju. To bi lahko imelo uničujoče posledice za satelite, letala in elektronsko infrastrukturo po vsej Zemlji.

Razlog za to dogajanje so turbolence v Zemljinem zunanjem, tekočem jedru. To je vreli ocean železa in niklja v središču planeta, kjer njegovo gibanje generira magnetno polje.

Ko Zemljin magnetni ščit peša ali celo zgine, se enako slabo godi tudi satelitom v njeni orbiti. Najprej bodo naši komunikacijski sateliti, ki so v najvišjih orbitah zaradi spremembe - zdrsnili navzdol. To bi bilo slabo tudi za astronavte, ki zaradi nižje orbite satelitov ne bodo več mogli telefonirati domov.

Naposled pa bodo kozmični žarki začeli bombardirati vsako človeško bitje na Zemlji.

Vse to se »pripetljaji«, s katerimi se bomo morali soočati ne v naslednjih milijonih letih, ne v naslednjih tisočih, ampak v naslednjih sto letih, opozarja Phys.org.

Če bi se Zemljino magnetno polje bistveno zmanjšalo, bi lahko popolnoma kolapsiralo in obrnilo polarnost - spreminjanjem magnetnega severa v južnega in obratno. Posledice tega procesa bi lahko bile zelo hude za naš planet.

»Spremembe so podobne vremenskim. To lahko preprosto imenujemo 'magnetni čas',« je za Guardian povedal geofizik Daniel Lathrop z Univerze v Marylandu.

Južni magnetni pol se premika veliko počasneje kot severni. Na splošno magnetno polje Zemlje slabi, zaradi česar znanstveniki sklepajo, da se bo sčasoma obrnilo, ko severni in južni pol spremenita polarnost.

»Ni več vprašanje, ali se bo obrnilo, ampak kdaj,«  opozarja Latrop.

In ko se to zgodi, to ne bo tako preprosto kot preobrat kovanca, vendar bi ta proces lahko trajal tudi 1000 ali več let.

Kar se tiče življenja na planetu, znanstveniki stežka komentirajo, kaj se bo zgodilo, ker je ta plat zgodbe bolj zapletena.

Ker ljudi ob prejšnjem magnetnem obratu na Zemlji še ni bilo, znanstveniki ne morejo z gotovostjo trditi kakšne bodo posledice na življenje on naslednjem obratu.

Nekateri strokovnjaki svarijo, da obrat spremljajo kataklizmični dogodki po celem svetu, kot je intenzivno bruhanje vulkanov ali potresi, a trdnih dokazov za to ni. Z zanesljivostjo lahko trdijo le, da je velika verjetnost, da nam bo v primeru obrata največ težav povzročala nedelujoča elektronika.

Težave bi lahko sicer imele tudi živali, predvsem tiste, ki uporabljajo magnetno polje za orientacijo. Čeprav dokazov o vplivih obrata tudi na tem področju ni, znanstveniki menijo, da bi lahko imele težave tiste živali, ki potujejo na daljše razdalje.