V Bruslju mrgoli vohunov, obveščevalne službe na preži: izogibajte se tem lokalom v srcu EU

V prestolnici EU, Bruslju, deluje na stotine špicljev, zlasti ruskih in kitajskih, zato so obveščevalno-varnostne službe opozorile evropske uradnike in diplomate, da naj se izogibajo določenim delom t. i. evropske četrti, predvsem pa nekaterim restavracijam in kavarnam, ki se nahajajo neposredno ob poslopjih institucij Evropske unije, poroča nemški Welt.

Europäische Union: Hunderte Spione in Brüssel – Vor dem Betreten einiger Lokale wird gewarnt #EU #Russland #China https://t.co/46ofPMk5Hk via @welt

— Georg Heil (@Georg_Heil) 9. Februar 2019

Po podatkih Oddelka za notranjo varnost Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), »v prestolnici EU deluje približno 250 kitajskih in 200 ruskih vohunov,« so razkrili evropski diplomati za nemški časnik.

Diplomati so potrdili, da so opozorjeni in se izogibajo določenim konkretnim lokalom, med katerimi je tudi neka zelo priljubljena restavracija, pa tudi kavarna v bližini glavne stavbe Evropske komisije in sedeža EEAS.

Welt navaja, da ruski in kitajski obveščevalci večinoma delajo v veleposlaništvih in trgovinskih predstavništvih svojih držav. Časnik poudarja, da je v Bruslju že »javna skrivnost«, da so atašeji, ki spremljajo diplomate iz tretjih držav na sprejemih v posameznih veleposlaništvih - pogosto tajni agenti.

Poleg ruskih in kitajskih, so v Bruslju še posebej dejavni ameriški in maroški agenti, opozarja Welt.

Hunderte Spione in Brüssel - Vor dem Betreten einiger Lokale wird gewarnt https://t.co/uPRuUliBMJ pic.twitter.com/yQvEaZBlPg

— WELT Politik (@WELT_Politik) 9. Februar 2019

Direktor avstrijskega zveznega Urada za zaščito ustave in boj proti terorizmu Peter Gridling je nedavno medijem razkril, da je Bruselj že zdavnaj »prekosil Dunaj«, ko gre za gostoto tako imenovanih obveščevalnih služb iz držav, ki so izven EU.

Zaradi vse večje vloge EU je belgijsko glavno mesto prevzelo vlogo, ki sta jo imeli nekoč, v času hladne vojne Dunaj in Berlin.

Tako je prav Bruselj postal mesto, kjer je danes največ vohunov.

Potrjeni so bili tudi sumi, ki so že nekaj časa tleli med visokimi uradniki EU, češ da Združeno kraljestvo vohuni za njimi, da bi pridobilo občutljive načrte v zvezi z brexitom.

Prav to je bila tudi ena od osrednjih tem časnikov v Veliki Britaniji, ki so prepričani, da za mnoge v Bruslju vohunjenje za obe strani - tako za prijatelji kot sovražniki - ni nič drugega kot povsem običajen posel.

Za tuje obveščevalne agencije je postal Bruselj v Evropi glavna tarča, ker je sedež tako Evropske unije kot Nata. Druge, predvsem afriške in bližnjevzhodne varnostne službe, pa se osredotočajo na velike diaspore, ki živijo v Belgiji, ki lahko vplivajo na politiko v svojih matičnih državah ...

Res je, da je bilo vohunjenje vedno prisotno v Bruslju, toda z vse večjim pomenom EU in v posledici vse večjega števila veleposlaništev v belgijski metropoli, se veča tudi število vohunov.

»Hladna vojna se je vrnila. Trenutno v Bruslju dela več tujih agentov kot v letih pred padcem Berlinskega zidu. Kitajci, Rusi, Američani, Maročani - vsi so zelo dejavni v Belgiji«, je nedavno za ameriški Politico potrdil nekdanji belgijski obveščevalec, ki je želel ostati neimenovan. Razkril je še, da je domača varnostna služba v zadnjih letih celo zahtevala od nekaj tujih agentov, da zapustijo državo.

Tudi diplomati v Bruslju se še kako dobro zavedajo, da so pod drobnogledom tujih obveščevalni agencij.

»Bruselj je mesto, v katerega je lahko priti in iz njega oditi, kar močno olajšuje občutljive operacije,« je poudaril ameriški obveščevalni strokovnjak.

»Zaradi EU in Nata imajo druge države v Bruslju znatne diplomatske in gospodarske misije, kar ustvarja ciljno okolje za vse vohunske dejavnosti«, je razložil osnove svoje obrti nekdanji visoki uradnik ameriške obveščevalne agencije, ki je želel ostati anonimen.

Združene države so prav tako zelo daleč od tega, da bi bile nedolžna stran na bruseljski vohunski sceni.

Leta 2013 je nemški časopis Spiegel poročal, da so dokumenti, ki jih je objavil žvižgač Edward Snowden pokazali, da so ZDA izvajale operacijo elektronskega prisluškovanja v institucijah EU v Bruslju in da so celo skrile mikrofone v diplomatska predstavništva EU v Washingtonu in OZN.

Dve leti pozneje je nemški magazin objavil šokantne ugotovitve, da so ameriške obveščevalne službe poskušale izrabiti tudi nemške objekte za vohunjenje za drugimi vladami, velikimi podjetji in institucijami, vključno z Evropsko komisijo.

Prisluškovali naj bi celo nemški kanclerki Angeli Merkel.

Tudi Evropska komisija, Evropski svet, Evropski parlament in Nato imajo svoje lastne obveščevalne službe, ki si prizadevajo, da bi preprečile delo vohunov, jim onemogočile vdor v njihove stavbe in dostop do občutljivih dokumentov.

Uradniki, zadolženi za varnost, nenehno opozarjajo tudi lastno osebje, da naj bodo previdni, ko se pogovarjajo o poslu v mestnih kavarnah in restavracijah.

»Vemo, da zunaj EU obstajajo tuje sile, ki poskušajo dostopati do podatkov. Zato je naš običajni nasvet vsem uslužbencem, da morajo biti izredno previdni in pozorni, ko so na javnih površinah«, je dejal visoki uradnik EU, zadolžen za varnost.

Medtem ko mednarodne institucije poskušajo nadzorovati vse, kaj se dogaja znotraj njihovih stavb, večina kontraobveščevalnega dela v Bruslju spada v delokrog poslov belgijske državne varnostne službe. Ni skrivnost, da ima prav »vsaka (tuja) obveščevalna agencija svoje ljudi tukaj«, vohunska aktivnost v Bruslju pa zajema široka področja, od energije preko obrambe do vročih političnih vprašanj, kot so migracije.

V državi, ki je sama prepletena z med seboj prekrivajočimi se plastmi oblasti, tako domačih kot EU politikov in uradnikov, usklajevanje med belgijskimi in evropskimi varnostnimi institucijami včasih pušča nekaj razpok in veliko prostora za vohunjenje, zato je nepridiprave težko ujeti, če si posamične varnostne agencije med seboj ne delijo informacije, priznava Kenneth Lasoen, strokovnjak za belgijsko obveščevalno službo in predavatelj na Ghent University.

Poleg tega so belgijske oblasti obremenjene tudi z vrsto drugih izzivov, s katerimi se soočajo, zlasti ker je Bruselj postal tarča islamskega terorizma, tihotapljenja orožja in organiziranega kriminala.

Nemški Welt poročilo sklene z obujanjem spomina na vohunsko afero pred 16 leti, ko so na sedežu Evropskega sveta med sejo predsednikov vlad in ministrov članic EU odkrili majhne vohunske naprave v kabinah namenjenih prevajalcem, ki bi jih lahko aktivirali od zunaj.

Zgodilo se je leta 2003, ko so bile v stavbi Justus Lipsius Evropskega sveta odkrite naprave za prisluškovanje; uradna belgijska preiskava pa je nato s prstom uprla na izraelsko vlado, ki jo je sumila, da stoji za operacijo inštaliranja prisluškovalnih naprav.

Preiskava je potrdila, da so bili prisluškovani pogovori v nemški, britanski, španski in francoski delegaciji. Sumilo se je, da so za tem ZDA in Izrael, vendar dokazov, ki bi potrdili sum - niso nikoli našli.