Znani hrvaški ekonomist opozarja: "Tako kot zdaj, bo šlo še dve, tri leta, potem pa – reši se, kdor se more!"

Dr. Željko Lovrinčević, znani hrvaški ekonomist je razkril črne napovedi za hrvaško gospodarstvo in družbo kot celoto. Povedal je tudi, kaj misli o učinkovitosti vlade hrvaškega premierja Andreja Plenkovića.

Lovrinčević, ki dela kot znanstveni svetovalec na Ekonomskem inštitutu v Zagrebu je nedavno v intervjuju za zagrebški Globus predstavil precej pesimistično napoved za hrvaško gospodarstvo.

"Kako dolgo še lahko shajamo kot zdaj, brez reform in gospodarskega potresa? Največ še dve ali tri leta, medtem ko turizem vse 'drži po konci' in dokler prihajajo prihodki iz tujine. To znaša že več kot 15 milijard kun, kar je okoli 4 odstotke BDP, zato bodo kmalu vlogo socialne politike, ki se dobesedno razkraja, prevzela vplačila hrvaških otrok, ki so morali oditi trebuhom za kruhom v tujino, da bi prehranili in preživljali svoje družine doma", je dejal Lovrinčević.

Toda opozarja, da je denar, ki na opisani način prihaja iz tujine, neenakomerno porazdeljen, zato bodo številni posamezniki "padli skozi" t. i. mrežo socialne varnosti.

Zato je Lovrinčević podelil skrajno pesimističen nasvet sodržavljanom na Hrvaškem: "Naj se reši, kdo se more!"

Povedal je tudi, da je današnja Hrvaška, glede na raven relativnega standarda, tam, kjer je bila pred 110 leti v odnosu do Avstrije in Nemčije. Na Hrvaškem se stanje od takrat ni premaknilo niti za milimeter, opozarja ugledni hrvaški ekonomist.

"Ljudje, ki se selijo v tujino pravijo, da na Hrvaškem ni nobenega zagotovila, nikakršne spodbude in nobenega upanja, da se bo prepad zmanjšal, zato menijo, da ni vredno ostati doma. Poleg tega še naprej nazadujemo glede na sosede", ocenjuje Lovrinčević.

Posebej izpostavlja dejstvo, da vlada premierja Andreja Plenkovića ni storila nič posebnega, da bi izboljšala slab gospodarski položaj, lahko bi pa veliko postorila v ugodnih gospodarskih razmerah.

"Z reformami bi lahko dosegli stopnjo rasti štiri do pet odstotkov, a ustavili smo se na 2,7 odstotka rasti BDP", pravi Lovrinčević.

"Ne smemo pozabiti, da se bo ob koncu mandata te vlade spremenilo tudi globalno okolje, začela se bo padajoča faza gospodarske rasti okoli leta 2020. Takšno fazo smo že enkrat 'vadili' in jo je zaznamoval stavek: Najlepša hvala za sodelovanje in - na svidenje!", je cinično pripomnil.

Ni zadovoljen niti s predlogom pokojninske reforme. Pojasnil je, da vse napovedi kažejo, da ta koncept ne more rešiti nič in da ne ustreza osnovnim zahtevam koncepta, kakšen bi moral biti pokojninski sistem: pravičen in takšen, da zagotavlja vsaj minimalno socialno vzdržnost.

"Mislim, da je bilo nujno potrebno izpeljati reforme z ničelne točke, torej z ločevanjem tistega, kar je bilo zasluženo in vplačano iz tistega deleža, pridobljenega pod t. i. posebnimi pogoji. Toda prišli smo do situacije, da 50 odstotkov upokojencev prejema nekaj, kar v svoji delovni dobi sploh niso vplačali v pokojninsko blagajno", kritično sklene hrvaški ekonomist.