Ljubljanska občina podelila devet novih certifikatov LGBT prijazno

Na Mestni občini Ljubljana so danes podelili devet novih certifikatov LGBT prijazno ter na okrogli mizi spregovorili o sovražnem govoru in njegovem vplivu na delovno okolje. Sodelujoči so izrazili skrb nad tem, da je sovražni govor postal del vsakdana, zaradi česar so ljudje, predstavniki oblasti in mediji vedno bolj apatični.

Kot je uvodoma spomnila povezovalka okrogle mize Eva Gračanin, termina sovražni govor slovenska zakonodaja ne pozna. Ustava v 63. členu med drugim govori o prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti, nestrpnosti, nasilju in vojni. Kazenski zakonik pa v 297. členu določa, da je javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti kaznivo. Na drugi strani je definicija sovražnega govora Sveta Evrope širša: med drugim ga označuje kot vsako obliko izražanja, ki širi, razpihuje, spodbuja ali upravičuje rasno sovraštvo, ksenofobijo, antisemitizem ali druge oblike sovraštva, ki temeljijo na nestrpnosti.

Razprava na temo sovražnega govora se je v zadnjih letih po ugotovitvah direktorice Mirovnega inštituta Neže Kogovšek Šalamon zreducirala na razmerje med sovražnim govorom in svobodo izražanja. Situacija je v Sloveniji po njenih navedbah podobna ameriški ureditvi, kjer je sankcioniran samo tisti govor, ki predstavlja takojšnjo in neposredno nevarnost za javni red in mir, ki torej že ima neke posledice, kot so izgredi in napadi.

Besedni napadi vplivajo na delovanje neke organizacije, je poudarila, saj veliko časa in energije vložijo za odzivanje nanje. Ob tem je spodbudila k čim več prijavam sovražnega govora. Čeprav koncepta sovražnega govora v slovenskem pravu ni in ga je zato težko aplicirati, je pa opredeljena in prepovedana diskriminacija. Obstaja veliko pravnih sredstev, h katerim se lahko posameznik obrne, med njimi sta varuh človekovih pravic in zagovornik načela enakosti. Prijav je malo, je prepričana, ker so ljudje postali apatični, češ da se ne bo nič spremenilo. Delodajalci so po zakonu dolžni zagotoviti okolje brez diskriminacije in sovražnega govora, a to ni nujno dovolj. Veliko dela je še z osveščanjem, meni.

"Najbolj zaskrbljujoče je, da se je sovražni govor v družbi normaliziral, ljudje se vse manj oglašajo in to obsojajo, ker je tega toliko. Javnost je vse bolj pasivna. Preprosto moramo vsi prevzeti delež odgovornosti in na to stalno opozarjati," je pridal Andrej Motl, koordinator prijavne točke Spletno oko, kjer že 11 let zbirajo prijave sovražnega govora.

LGBT osebe so v Sloveniji po prepričanju predsednice Društva Parada ponosa Simone Muršec neenakovredne ostalim, sovražni govor jih spremlja ves čas, ki se lahko manifestira v šalah ali žaljivkah. Soočajo se s stisko, duševnimi motnjami, samomorilnostjo, kar potrjujejo tudi študije, je izpostavila. V društvu poskušajo naslavljati to problematiko pri delu z mladimi in aktivno politično držo.

Največji problem je nerazumevanje, je poudaril Klemen Dragar iz IBM Slovenija, kjer se po njegovem prepričanju ponašajo z delovnim okoljem, kjer sovražni govor primerno naslavljajo. "Nevede lahko nekoga užalimo ravno zato, ker nismo seznanjeni z njegovim svetom," je dodal Dragar, ki je sicer prepričan, da je sovražni govor na delovnem mestu lahko velikokrat rezultat stresa.

Certifikate LGBT prijazno so danes prejeli Zobozdravstveni center Babit, Dom starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik, Mladinski kulturni center Maribor, Odvetniška pisarna Sladič & Resnik, Slovenski etnografski muzej, Vrtec Jelka, Vrtec Miškolin, Vrtec Pedenjped ter družba Mikro+Polo.