Celjska bolnišnica ob polletju z dvema milijonoma evrov primanjkljaja

Celjska bolnišnica je ob polletju poslovala z dvema milijonoma evrov primanjkljaja, kar je milijon evrov manj kot v enakem obdobju lani. Kot je povedala direktorica celjske bolnišnice Margareta Guček Zakošek težave vidi v tem, da jim Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije opravljenih storitev ne plačuje po realni ceni.

Guček Zakoškova je na današnji novinarski konferenci dejala, da so letos pol milijona evrov prihranili pri stroških materiala in da gre sanacija poslovanja celjske bolnišnice po načrtu. Iz sanacijskega programa, ki ga bodo uresničevali do leta 2021, izhaja, da bo bolnišnica letos poslovala s predvidoma 3,7 milijona evrov primanjkljaja.

Ob izvajanju vrste sanacijskih ukrepov bolnišnica v letu 2019 načrtuje, da bo še poslovala s primanjkljajem, od leta 2020 pa ne več. Da bo to dosegla, je pripravila sanacijski program za zagotovitev poslovne in plačilne stabilnosti, ki zajema ukrepe na poslovnem in strokovnem delu, na področju zdravstvene nege in pri organizaciji dela.

Po besedah Guček Zakoškove so že izvedli nekatere kratkoročne ukrepe, kot je podaljšanje rokov do dobaviteljev, zmanjšali so zaloge in pri najdražjih materialih prešli na sistem, da materiali niso več v lasti bolnišnice.

Skupaj s strokovnim direktorjem bolnišnice Francem Vindišarjem pa je Guček Zakoškova danes izrazila veselje zaradi pridobitve nove diagnostične opreme. Bolnišnica je namreč avgusta od ministrstva za zdravje pridobila nov magnetnoresonančni tomograf, vreden 1,2 milijona evrov, in ultrazvočni sistem za urološki oddelek, ki je stal skoraj 160.000 evrov.

Kot je povedal Vindišar, je celjska bolnišnica pred 14 leti pridobila prvi magnetnoresonančni tomograf, ki se mu zdaj življenjska doba izteka, zato pa naraščajo stroški njegovega vzdrževanja. Hkrati pa zaradi okvar prihaja do krajših ali daljših izpadov dela.

"Kljub temu, da je star aparat ves čas izkoriščen visoko nad slovenskim povprečjem, smo že od leta 2014 ugotavljali, da je dostopnost do teh preiskav za prebivalce Savinjske regije najslabša v celi državi. Leta 2014 je bilo namreč na aparatu opravljenih manj kot sedem odstotkov vseh preiskav v Sloveniji, medtem, ko v regijo sodi 12,8 odstotka slovenskega prebivalstva," je dejal Vindišar.

Postregel je tudi s podatkom, da letos načrtujejo izvedbo 7500 magnetnoresonančnih preiskav, lani pa so jih opravili 6319.

Nov aparat pa zdravnikom v celjski bolnišnici omogoča izvajanje preiskav srca, trebuha, male medenice, glave in ožilja s kontrastom. V funkciji ostaja tudi stari aparat, kar jim bo omogočilo vzporedno delo na dveh aparaturah. Rezultat tega pa bo skrajšanje čakalnih dob, je še dejal Vindišar.

Nov ultrazvočni sistem pa celjskim zdravnikom omogoča digitalno generiranje tridimenzionalne rekonstrukcije prostate. Po besedah celjskega urologa Sandija Poteka bodo z ultrazvočnim sistemom lahko povečali detekcijo pomembnih rakov prostate, ki jih aktivno zdravijo in zmanjšali detekcijo nepomembnih rakov prostate, ki jih aktivno opazujejo.