Premalo gibanja bolj nevarno od kajenja

Da je premalo gibanja nezdravo, ni nič novega. Da je z zdravstvenega vidika tako zelo problematično, kot kažejo najnovejše raziskave, pa je veliko presenečenje: pomanjkanje telesne dejavnosti namreč za nekajkrat bolj povečuje tveganje za smrt kot pa visok krvni tlak, kajenje ali diabetes.

Raziskavo so izvedli na ameriški kliniki Cleveland s sedežem v ameriški zvezni državi Ohio, in sicer v zelo velikem obsegu. V obdobju 13 let so opazovali 122.006 sodelujočih v raziskavi različnih starostnih skupin.

Vsi sodelujoči so najprej opravili test telesne pripravljenosti, s katerim so jim izmerili kardiorespiratorne zmogljivosti, kot sta delovanje srca in dihanje. Na podlagi rezultatov so jih razdelili v pet različnih skupin, lestvica pa je segala od popolnoma nedejavnih udeležencev raziskave do tistih, ki se izredno veliko ukvarjajo s športom. V naslednjih letih so nato primerjali umrljivost sodelujočih v posamezni skupini.

Raziskava je pokazala, da tisti, ki so nadpovprečno telesno pripravljeni, živijo veliko dlje. Nasprotno so ljudje, ki se zelo malo gibljejo, v opazovanem obdobju umirali s petkrat večjo verjetnostjo. Ta faktor tveganja je po ugotovitvah raziskave višji kot denimo pri kadilcih ali bolnikih z diabetesom. Pri zmerni telesni aktivnosti pa je bila verjetnost za smrt za enainpolkrat večja.

Starost pri tem ni pomembna, saj telesna dejavnost v vsakem primeru pozitivno deluje na zdravje, so zapisali avtorji raziskave. A ob tem so dodali, da se v primeru zadostnega gibanja še posebej podaljša življenjska doba starejših ljudi ter bolnikov z visokim krvnim pritiskom.

"Telesno nedejavnost bi morali upoštevati kot dejavnik tveganja za zdravje prav tako kot visok krvni pritisk, diabetes ali kajenje - če ne celo kot bolj odločilno," je za ameriško televizijo CNN dejal vodja raziskave Wael Jaber.

Še ena ugotovitev raziskave: za zdravo telesno dejavnost ni nobenih meja. Bolj športen ko je človek, toliko dlje bo živel. Tudi ekstremnim športnikom se torej ni treba bati negativnih vplivov na srce in krvni obtok. "Raziskava je pokazala, da lahko super športni ljudje pričakujejo še daljšo življenjsko dobo," je dejal Jaber.

Kdor torej želi podaljšati pričakovano življenjsko dobo, naj se vsak dan ukvarja s športom oz. se vsaj v zadostni meri giblje. Glede na raven telesne pripravljenosti znanstveniki kot smiselno predlagajo uro do dve na dan.