Slovensko katastrofalno črpanje evropskih sredstev

Slovenija lani od 3,3 milijarde sredstev, ki so nam na voljo iz sedanje evropske kohezijske politike, ni prejela niti centa. Pri črpanju vseh evropskih sredstev skupaj, teh je za našo državo na razpolago 4,2 milijarde evrov, pa je bila ob koncu leta 2017 med najslabšimi petimi državami EU, v Dnevniku piše Igor Dernovšek.

Namesto v proračunu predvidenih 930 milijonov evrov smo lani dobili manj kot 400 milijonov, položaj pa ni nič boljši niti letos. Od načrtovane 1,1 milijarde evrov smo do konca avgusta letos prejeli le 495 milijonov evrov.

Po besedah vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko naj bi bila za nedoseganje zadanih ciljev krivda v "kompleksnem in še ne v celoti delujočem informacijskem sistemu". Istem sistemu, za katerega jo je računsko sodišče že v dveh revizijah opozorilo, da je slab in ne služi svojemu namenu.

Res je sicer, da se da evropski denar teoretično pridobivati še vse do konca leta 2023, a za ceno bistveno večjega pritiska na javnofinančne izdatke, ki jih seveda omejuje zakon o fiskalnem pravilu.

Če vemo, da gre za praktično edina sredstva za razvojno politiko, se lahko upravičeno vprašamo, kakšna je potemtakem perspektiva slovenskega razvoja.

Bog si ga vedi, morda pa so naši funkcionarji ugotovili, da pomeni izpad evropskih sredstev ključen prispevek pri ohranjanju minimalnega proračunskega presežka, saj so zaradi njega ustrezno nižji tudi izdatki za investicije. Ob vseh drugih obljubah iz koalicijske pogodbe bi nam razvoj mogoče celo škodil, zaključi komentator.