V BiH v nedeljo splošne volitve v senci možne krize

V Bosni in Hercegovini bodo v nedeljo splošne volitve, po katerih ni pričakovati bistvenih sprememb v državi, ki jo desetletja vodijo razdeljeni nacionalni politiki in njihove stranke. Potekale bodo v senci neprilagojene volilne zakonodaje, ki bi lahko vodila do krize zaradi nezmožnosti oblikovanja parlamenta BiH in oblasti Federacije BiH.

Vodilni politiki so se zavezali približevanju države EU, a v vsakdanjem življenju tega ni videti. V državi je trenutno 40-odstotna brezposelnost, med mladimi celo 60-odstotna, mladi izobraženi ljudje pa odhajajo v tujino, po nekaterih ocenah kar 20.000 na leto.

Za okoli 520 položajev na različnih ravneh zapletene državne strukture se poteguje skoraj 7500 kandidatov. Med njimi jih 15 kandidira za člane tričlanskega predsedstva BiH iz vrst konstitutivnih narodov - Hrvatov, Bošnjakov in Srbov. Šest jih kandidira za bošnjaškega, pet za hrvaškega ter štirje za srbskega člana predsedstva.

Skupno kandidira 53 strank in 36 zvez ter 34 neodvisnih kandidatov.

Nekaj več kot 3,3 milijona volivcev bo volilo tudi poslance spodnjega doma parlamenta BiH. V Federaciji BiH bodo volili tudi 98 poslancev spodnjega doma parlamenta te bošnjaško-hrvaške entitete in deset kantonalnih skupščin.

V Republiki srbski pa bodo ob 83-članskem parlamentu volili tudi predsednika in dva podpredsednika te srbske entitete.

V Federaciji BiH bodo volili tudi hrvaškega in bošnjaškega člana predsedstva BiH, v Republiki srbski pa srbskega.

Dva dosedanja člana predsedstva - bosanski Srb Mladen Ivanić, kandidat opozicije v Republiki srbski in Hrvat Dragan Čović, kandidat HDZ BiH - se znova potegujeta za položaj. Bošnjak Bakir Izetbegović se po dveh mandatih zanj ne more več potegovati, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.

Izetbegovićeva stranka SDA je v tekmo poslala manj znanega politika Šefika Džaferovića. S tem naj bi "večni" bošnjaški kandidat Fahrudin Radončić, medijski tajkun in vodja Zveze za boljšo prihodnost (SBB), imel več možnosti za uspeh. Račune pa bi mu morda lahko prekrižal Denis Bečirović iz SDP.

Mladena Ivanića medtem čaka zelo težka tekma z dolgoletnim predsednikom Republike srbske Miloradom Dodikom, ki se ne more več potegovati za položaj predsednika entitete. Dodik trdi, da v primeru izvolitve ne bo odšel v Sarajevo, ampak se bo zasedanj predsedstva udeleževal po telefonu.

Dragan Čović ima med bosanskimi Hrvati "starega" izzivalca, Željka Komšića, ki je bil izvoljen za člana predsedstva leta 2006 in 2010. Takrat je bil kandidat SDP, sedaj pa svoje stranke Demokratska fronta.

Glede parlamenta BiH pa je po navedbah hrvaške tiskovne agencije Hina gotovo, da bodo stranke morale oblikovati koalicije. Med strankami bosanskih Hrvatov bo po pričakovanjih najmočnejša ostala HDZ BiH, med srbskimi bo vodstvo verjetno prevzela Dodikova SNSD. Šele volitve pa bodo pokazale, do kolikšne mere je bila v zadnjih štirih letih oslabljena Izetbegovićeva SDA zaradi notranjih sporov, zaradi katerih so odšli mnogi člani in sta nastali dve stranki - Stranka demokratske akcije (PDA) ter Narod in pravica. Oblasti na vseh ravneh pa naj bi vzpostavili do pomladi 2019.

Kampanjo so zaznamovale obtožbe o prevarah in manipulacijah z identiteto pokojnikov, ki so ostali na volilnih seznamih, kot tudi vprašanja o neuravnoteženosti med veljavnimi osebnimi dokumenti in številom registriranih volivcev v državi in izven nje. V tujini je tako za letošnje volitve registriranih okoli 70.000 volivcev, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2014, to pa vzbuja skrbi, navaja portal Balkaninsight.

Tudi podatek o skupno 3,3 milijona volivcev vzbuja polemike, saj po popisu iz leta 2013 živi v BiH 3,5 milijona ljudi. Volilna komisija pravi, da to ni težava, saj so vsi, ki imajo osebne izkaznice, tudi tisti, ki živijo v tujini, avtomatično vpisani v volilne sezname, navaja Hina.

Delegacija Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE) je poročala o več prijavah hujskaštva, nacionalistične retorike in sovražnega govora med kampanjo. Pojavljale so se tudi domnevne zlorabe javnih sredstev, kupovanja glasov in pritiskov na zaposlene, naj glasujejo v korist določene stranke.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko je kritiziral "neodgovorno retoriko in nacionalizem" med kampanjo. Nad njo je razočaran, saj ni bilo govora o vsakodnevnih problemih državljanov, kot so gospodarstvo in vladavina prava. Skrbijo ga tudi politične strategije številnih politikov na podlagi nacionalizma.

Med glavnimi skrbmi pred volitvami pa je volilna zakonodaja, saj se mnogi bojijo, da brez dogovora ne bo mogoče izvoliti državnega parlamenta in parlamenta federacije.

Ustavno sodišče BiH je namreč julija lani razveljavilo določila volilnega zakona o načinu posrednih volitev poslancev iz skupščin desetih kantonov v zgornji dom parlamenta Federacije BiH, iz katerega se potem posredno volijo poslanci zgornjega doma parlamenta BiH. Volilne zakonodaje doslej niso spremenili, tako da pravil za izvolitev ni, to pa bi lahko privedlo do tega, da po volitvah federacija ne bo mogla oblikovati parlamenta in vlade, parlament BiH pa ne bo mogel sprejemati zakonov, je opozorila bivša predsednica volilne komisije BiH Irena Hadžiabdić.

PS SE pa je opozoril, da bodo kljub razsodbi Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 2009 v primeru Sejdić-Finci tudi tokratne volitve minile v kršenju evropske konvencije o človekovih pravicah, saj v ustavi in volilni zakonodaji niso odpravili diskriminacije na podlagi etnične pripadnosti in kraja bivanja za kandidiranje v predsedstvo BiH in zgornji dom parlamenta BiH.

Predstavniki manjšin namreč ne morejo kandidirati, temveč samo treh konstitutivnih narodov, kot to določa daytonski sporazum. Država sprememb ni uvedla, čeprav so eden od pogojev za napredovanje BiH na poti v EU. Predstavniki političnih strank v BiH pa so tako kot že večkrat tudi tokrat obljubili, da bodo neskladja odpravili po volitvah.