Italija naj bi zmanjšala načrtovani proračunski primanjkljaj

Italijanska vlada naj bi popustila kritikam Bruslja in načrtovala zmanjšanje predvidenega proračunskega primanjkljaja za prihodnja tri leta, sta poročala italijanska časnika La Repubblica in Corriere della Sera. Podpredsednik italijanske vlade Matteo Salvini je Bruslju sicer zagrozil z odškodninskim zahtevkom zaradi izjav glede italijanskih financ.

Rim je območje evra minuli četrtek razburil z načrtovanim 2,4-odstotnim nominalnim primanjkljajem, ki ga je evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici označil kot potencialno nevarnega za stabilnost območja z evrom. Ocenil je, da se ne zdi skladen s pravili.

Italijanska vlada naj bi sedaj po poročanju tujih agencij kljub prvotnemu odločnemu zagovarjanju svojega načrta popustila zahtevam Bruslja in za prihodnje leto predvidela 2,4-odstotni primanjkljaj, ki pa bi se do leta 2021 nato znižal na dva odstotka.

Italija ima že zdaj dolg v višini 131 odstotkov BDP, kar je za Grčijo drugi največji dolg v območju evra in precej nad usmeritvijo EU, ki stremi k javnim dolgom, nižjim od 60 odstotkov BDP posameznih držav.

Navedbe o omilitvi stališča Rima so finančni trgi takoj pozdravili. Salvini pa je v torek opozoril, da so več dni trajajoče kritike italijanskih finančnih načrtov prestrašile vlagatelje, zaradi česar je gospodarstvo utrpelo precej škode.

"Besede in grožnje Junckerja in drugih evropskih birokratov še naprej podžigajo padanje zaupanja v italijansko gospodarstvo. Gre morda za napad na italijansko vlado in gospodarstvo? Pripravljeni smo zahtevati odškodnino od tistih, ki želijo Italiji slabo," je dejal vodja Lige.

Predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja je obtožil, da nepravično primerja grško in italijansko gospodarstvo. Juncker naj bi namreč dejal, da je treba storiti vse, da "se izognemo novi Grčiji, tokrat v obliki italijanske krize", vendar je njegov tiskovni predstavnik poudaril, da ni govoril z "dramatičnim tonom".