Protesti na Hrvaškem: "Ne države, ne Boga v bližino jajčnika mojega!"

V številnih hrvaških mestih je včeraj pozno popoldan potekal množičen shod solidarnosti za pravice žensk pod geslom "NI DRŽAVU NI BOGA BLIZU JAJNIKA MOGA" (Ne države, ne Boga v bližino jajčnika mojega), poroča Jutarnji list.

Zbrani protestniki, ki jim je od politikov podporo izrazil le Ivo Josipović, predhodnik Kolinde Grabar Kitarović na mestu predsednika Hrvaške, so konservativno vlado premierja Andreja Plenkovića opozorili na porazno dejstvo, da je splav dostopen le zelo premožnim ženskam, drugim pa ne, kar je kršitev ustavnih pravic.

Shod v središču Zagreba sta organizirali Zagrebška antifašistična mreža in Platforma za reproduktivne pravice, ki sta izpostavili pravico do dostopnega in brezplačnega splava, ureditev ugovora vesti ter brezplačno in solidarno javno zdravstveno oskrbo.

Shoda solidarnosti "Glasno o splavu", ki je to leto organiziran enajstič zapored, se je udeležilo več tisoč žensk kakor tudi moških podpornikov gibanja, ki so nosili transparente in poudarjali svojo odločenost za solidaren boj.

"Stop nasilju nad ženskami", "Nasilje ni zasebna stvar", "Demografi od**bite od žensk", "Nedogmatsko spolno vzgojo v šolah", "Ne države, ne boga v bližino jajčnika mojega", "Skupaj smo močnejše", so sporočali protestniki preko transparentov, ki so jih razvili ob rdečih praporjih antifašizma tudi v Splitu, piše splitska Slobodna Dalmacija.

Ustavne pravice iz leta 1974, ki so državljankam in državljanom omogočale svobodno odločanje o rojstvu otroka, ki ga je mogoče omejiti le zaradi zaščite zdravja ženske, so danes ogrožene, opozarjajo aktivisti za enakopravnost in pravice žensk.

Dodali so še, da je trenutno položaj na Hrvaškem takšen, da je "splav na voljo samo ženskam z dovolj denarja", saj ga je potrebno plačati dva do tri tisoč kun (med 270 in 400 evri), kar poraja vprašanje - kaj pa je z ženskami, ki imajo najnižje dogodke, ki so brezposelne, študentke ali tiste brez zdravstvenega zavarovanja, s podeželja ali prosilke za azil?

Zbrani so opozorili tudi na ugovor vesti, ki je, kot so dejali, ključno orodje za manipulacijo z dostopnostjo splava na Hrvaškem. Približno 54 odstotkov ginekologov in ginekologinj na Hrvaškem se sklicuje na ugovor vesti, zato splav, čeprav je legalen - ni na voljo.

Ob vsem tem, "razprava o splavu v javnosti pogosto dobiva moralizirajočo dimenzijo in se zožuje na lažno protislovje življenja in smrti", navaja Index.hr. Na ta način se izključuje socialni, gospodarski in politični kontekst, krepi stigmatizacija žensk in jih izpostavlja bolj negotovim posegom.

Tak odnos je rezultat globoko zakoreninjenega patriarhata, ki ne nasprotuje različnim vrstam nasilja nad ženskami. Pohod solidarnosti pod geslom "Glasno o splavu" je sporočil nasprotnikom pravic žensk, da boj za reproduktivne pravice pomeni boj za brezplačno, kakovostno in solidarno javno zdravstvo, predšolsko vzgojo, varnost zaposlitve in stanovanjsko politiko, piše Jutarnji.

Razlog več za včerajšnje shode pa je bila napoved, da naj bi bil sprejet nov zakon do konca leta 2019, ki bi v pogojih krepitve konservativizma in klerikalizma v obstoječem kapitalističnem sistemu lahko potisnil reproduktivne pravice za par stopnic nazaj, dodaja Jutarnji.

Uradne statistike so skrb vzbujajoče, opozarja časnik, ker kažejo, da je bilo na Hrvaškem v letu 2001 registrirano 12.814 splavov, od tega je bilo 6.574. t. i. zakonsko povzročenih splavov oziroma splavov, o katerih se ženske svobodno odločajo na podlagi zakona (NN 18/78), leta 2017 pa je bilo zabeleženih le 6.145 prekinitev nosečnosti, od tega števila pa je bilo le 2.416 zakonsko povzročenih.

Pomemben del občutno zmanjšanega števila prekinitev neželenih nosečnosti pa poteka tajno ali izven Hrvaške, opozarjajo aktivisti.