Orbanova Madžarska in osem let polemik

Madžarski premier Viktor Orban je s svojo retoriko in protimigrantsko politiko sprožil kritike doma in v Evropi, hkrati pa si je doma s svojo populistično politiko povečal podporo in si pridobil naklonjenost skrajnih desničarjev v tujini. 55-letni Orban je v torek v Strasbourgu branil svoje vodenje Madžarske. Danes je bilo na vrsti glasovanje.

Evropski poslanci so danes podprli poročilo evropske poslanke iz Nizozemske Judith Sargentini, v katerem so zapisane številne skrbi zaradi Orbanove politike, odkar je leta 2010 prevzel oblast, vključno z nazadovanjem demokracije, slabim odnosom do prosilcev za azil in nevladnih organizacij ter korupcijo. Po navedbah uradnih predstavnikov Madžarske je poročilo Sargentinijeve "polno napak, laži in polresnic".

Nadzor in ravnotežje
Orban je po volitvah leta 2010 v parlamentu pridobil dvotretjinsko večino, kar mu je omogočilo sprejetje zakonodaje, ki je omejila pristojnosti ustavnega sodišča in omogočila nadzor nad javnimi mediji.

Poročilo navaja, da so reforme povečale vpliv vlade na pravosodje ter oslabile njegovo sposobnost, da bi izvajal nadzor nad delom vlade. Državna televizija in tiskovne agencije so postale propagandni organi vlade, medtem ko so večino zasebnih medijev kupili proOrbanovi oligarhi.

Večina medijev na Madžarskem sedaj sledi vladni liniji in se osredotoča na protimigrantske vsebine, o korupcijskih aferah pa poročajo vse manj številčnejši spletni mediji. Sargentinijeva tako v poročilu izraža zaskrbljenost glede poročanja medijev o razširjeni korupciji, konfliktu interesov, nezakonito pridobljenem premoženju politikov in javnih naročilih, vključno s sredstvi EU, ki jih rutinsko dobijo prijatelji vladajoče stranke Fidesz, ki napihujejo cene.

Spletkarske volitve
Poročilo navaja, da so spremembe volilne zakonodaje po letu 2010 omogočile spletkarski sistem, ki koristi Orbanovi desničarski stranki Fidesz. Navaja mednarodne ustanove, kot je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, da so "prekomerni" vladni izdatki za oglaševanje in prevlado v proOrbanovih medijih ustvarili "neugodno ozračje" pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami aprila letos.

Približno polovica volilnega telesa je aprila volila v korist Fidesza, kar je Orbanu omogočilo tretji zaporedni mandat in dvotretjinsko super večino.

Vlada je rezultate označila kot nov mandat za izvedbo svoje protimigrantske politike, ki po navedbah Orbana odraža "voljo ljudi".

Bodeča žica
Orbanova trda roka glede evropske migrantske krize in kritike na račun politike odprtih vrat nemške kanclerke Angele Merkel ter zavračanje, da bi v okviru premestitev znotraj Evropske unije sprejel migrante, so madžarskemu premierju prinesle občudovanje nacionalistov in nativistov iz tujine. (Nativizem je ideologija, ki meni, da nezakoniti priseljenci ne smejo uživati istih državljanskih pravic kot domačini.)

Leta 2015 je madžarska vlada na meji s Srbijo postavila bodečo žico in uvedla politiko fizičnega vračanja migrantov na meji nazaj v Srbijo. Organizacije za človekove pravice, ki jih v poročilu navaja Sargentinijeva, so ocenile, da Orbanovo ravnanje z migranti in prosilci za azil ne dosega niti minimalnih mednarodnih standardov. Budimpešta je tudi obtožena, da ni storila dovolj proti, v nekaterih primerih je to celo vzpodbujala, diskriminaciji Romov, muslimanov in Judov ter nasilju v družini.

Stop Soros
Orban je v zadnjih letih na Madžarskem rojenega magnata in filantropa Georgea Sorosa obtožil, da namerava Madžarsko in Evropo preplaviti z migranti. Sargentinijeva v poročilu navaja, da so vladni letaki, ki so jih dobila madžarska gospodinjstva, v njih pa so bila svarila Madžarom pred Sorosom, vsebovala "neresnične ali zelo zavajajoče" trditve in "vzpodbujale sovraštvo" do migrantov.

Zakonodajni paket, znan kot Stop Soros, ki so ga na Madžarskem sprejeli junija letos, je usmerjen proti skupinam za človekove pravice, za katere Orban trdi, da so zaslužne za migracije. Vključuje tudi posebni davek na dejavnost nevladnih organizacij, za njihovo osebje pa je v primeru pomoči nezakonitim migrantom zagrožena zaporna kazen.

Ukrepi omejujejo temeljne svoboščine civilne družbe in posameznikov, da bi se kritično odzvali na vladne politike, navaja poročilo. Ob tem poročilo kot primer navaja omejitev akademske svobode Srednjeevropske univerze s sedežem v Budimpešti, ki jo je ustanovil Soros.