Spopad Hrvaške in Črne gore: čigav je “Jadran”?

Po tem, ko je hrvaška pop-pevka Vanna pod pritiskom domače javnosti odpovedala svoj nastop na slavnostnem dogodku ob 85. rojstnem dnevu najbolj znane jadrnice v sestavi mornarice Vojske Črne gore, so napetosti med uradno Podgorico in Zagrebom eskalirale; meddržavni spor je znova sprožilo vprašanje lastništva razvpite šolske ladje “Jadran”.

Mediji na Hrvaškem so, tako kot lokalni politiki, tudi ob tem “incidentu” ostro reagirali in zagrozili, da Črna gora ne bo vstopila v Evropsko unijo, vse dokler ne vrne sporne ladje.

Zagrebški “Večernji list” v članku "Črna gora ne bo vstopila v EU, dokler ne vrne (ladjo) Jadran" piše, sklicujoč se na stališče Evropske komisije, da “nobena država (kandidatka za vstop) ne bo mogla prinesti v EU nerešenih dvostranskih vprašanj".

Časnik opozarja, da hrvaško Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve išče s Črno goro “aktiven pristop za reševanje vseh odprtih vprašanj, vključno z nasledstvom lastnine nekdanje JLA.”

Vprašanje dedovanja in lastninjenja vojaških sredstev po nekdanji JLA je postalo še posebej pomembno potem ko je Evropska komisija povedala, da nobena država (kandidatka) ne bo smela prinesti v EU nerešenih dvostranskih vprašanj s svojimi sosedami, poudarja “Večernji list”.

“Zato sta Hrvaška in Črna gora v procesu zaostritve medsebojnih odnosov, razlog pa je nerešen spor glede vrnitve velike šolske jadrnice ‘Jadran’, od katere hrvaška državna administracija nikakor ne bo odstopila”, sporoča “Večernji list”.

“Nasprotno,” dodaja zagrebški dnevnik, Hrvaška “intenzivira pritiske na Črno goro v zvezi s tem vprašanjem.”

Jadrnica “Jadran” je konec leta 1990 vplula v Boko Kotorsko na remont in tako tudi ostala v Črni gori, čeprav je bil Split, po trditvah uradnega Zagreba - njeno matično pristanišče oziroma vojaško pristanišče Lora.

Po toliko letih, od vse flote nekdanje jugoslovanske armade, ki je končala v Črni gori, Hrvaška zahteva vrnitev le te jadrnice, izpostavlja hrvaška stran in trdi, da - če Črnogorci ne bi organizirali praznovanja 85. rojstnega dne “Jadrana” in povabili hrvaško pevko Vanno, da počasti praznovanje - bi ostal spor glede lastništva ladje daleč od oči javnosti.

Časnik še dodaja, da je pevka Vanna odpovedala svoj nastop v Črni gori šele takrat, ko se je v hrvaških medijih dvignil vik in krik nanjo zato, ker je bila takšna gesta razumljena kot "vrhunec nesramnosti", namreč, da Vanna poje v čast "ugrabljene jadrnice".

Hrvaško javnost razburja spor glede “Jadrana” tudi zato, ker je prav pred začetkom poletja na pobudo hrvaškega obrambnega ministrstrstva sprožena nova meddržavna korespondenca med Zagrebom in Podgorico, ko je hrvaški obrambni minister Damir Krstičević svojemu črnogorskemu kolegu Predragu Boškoviću poslal tri pisma, v katerih je razložil dokončno stališče uradnega Zagreba, namreč, da jadrnica “Jadran” mora biti vrnjena Hrvaški.

Krstičević je pojasnil partnerjem v Podgorici, da bo stališče Hrvaške ostalo nespremenjeno, vendar je v duhu dobrih sosedskih odnosov Zagreb pripravljen na kompromis, namreč da ostane šolska ladja “Jadran” na razpolago tudi črnogorskim častnikom za usposabljanje in izobraževanje, ampak vse to šele takrat, ko bo vrnjena v Split in ko bo na njej zaplapolala - hrvaška zastava.

To zato ker, opominja “Večernji list”, na plovilu “ne moreta hkrati plapolati dve zastavi”.

S hrvaške strani ne manjka pikrih besed in novih diplomatskih incidentov na račun južnih sosedov, med ostalim, da so “v Črni gori ladje le umirale, nikoli pa se gradile”.

Po drugi strani podgoriški časnik “Dan” piše, da navkljub uradno “dobrim odnosom med Zagrebom in Podgorico”, ki so dosegli vrhunec v času hrvaške podpore vstopa Črne gore v NATO, hrvaška stran že več let sproža govorice o ugrabitvi ladje, ki je bila zgrajena leta 1933 v Hamburgu in katere pokrovitelj je bil kralj Jugoslavije, Petar II. Karađorđević.

Hrvaška trdi, da je bila ladja v času vojne leta 1991 ugrabljena iz splitske luke Lora, ter bolj ali manj vztrajno pogreva zahteve po vrnitvi jadrnice, katere vojni razpored je bil v času nekdanje SFRJ večinoma v črnogorskemu Tivtu, kjer so bili v takratnem vojaško-pomorskemu Arsenalu opravljeni tudi vsi njeni remonti.

Za črnogorsko mornarico in vojsko Črne gore so zadeve več kot jasne: šolska ladja “Jadran” je del črnogorske flote in služi za usposabljanje pomorskega kadra, je pred kratkim poudaril poveljnik Mornarice Črne gore, kapetan bojne ladje Vesko Tomanović.

“Šolska ladja ‘Jadran’ je na seznamu ladjevja mornarice Črne gore. To je ladja v lasti Črne gore in je v organizacijsko formacijski strukturi mornarice. Črnogorska mornarica ni seznanjena o kakršnihkoli meddržavnih pogovorih med Črno goro in Republiko Hrvaško glede usode šolske ladje ‘Jadran’”, je dejal Tomanović.

Šolska ladja "Jadran" je jadrnica vrste "barkantin", izpodriva (deplasmana) 737 ton in dolžine 64 metrov. Širina glavnega rebra je 8,90 metrov, srednja globina je 4,05 metrov, višina glavnega jambora je 39,1 metrov, površina jader pa je 933 m². Skupna dolžina vrvi je 11 kilometrov. Glavni motor je "Burmaister-alfa" 353 KN in razvija maksimalno hitrost 14 vozlov. Na jadrnici so tri enojne, dve dvoposteljni in tri štiriposteljne kabine, nato ša še po en dvanajst-posteljnih in trideset-posteljni prostor. Preostali del posadke spi v visečih mrežah.

Do zdaj je ta ladja prešla že več kot 400.000 navtičnih milj, obiskala skoraj vsa pristanišča v Evropi, od Črnega morja do pristanišč Baltskega morja. Z zalogami 48 ton pitne vode in 27 ton goriva lahko pluje 15 dni brez pristanka.