V veljavi zakon za zaščito NLB pred izvržbami iz Hrvaške

Veljati je začel zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Ta določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če pride do prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem. Zakon je pomemben v luči začetka prodaje treh četrtin NLB in za izplačilo lanskega bilančnega dobička NLB državi.

Zakon je bil v uradnem listu objavljen 27. julija, veljati pa je začel danes, dan po tem, ko je odhajajoča ministrica za finance Mateja Vraničar Erman v uradnem listu objavila, da je Evropska komisija izdala odločitev, s katero je spremenila prodajne zaveze za prodajo banke.

Evropska komisija je odločbo o tem objavila v petek, v njej pa je soglašala s predlogom Slovenije, da do konca leta proda najmanj 50 odstotkov plus eno delnico banke, preostali del do 25 odstotkov plus ena delnica pa do konca 2019.

Država je delno privatizacijo v skladu z zavezami, ki jih je dala komisiji v zameno za odobreno državno pomoč banki konec leta 2013, načrtovala že lani, a jo je ustavila, ker je ocenila, da bi za delež v banki zaradi nerešenega vprašanja deviznih vlog varčevalcev na Hrvaškem iztržila prenizko ceno.

S sprejetjem tega zakona se bo tokrat po prepričanju vlade ohranilo vrednost naložbe v NLB in nevtraliziralo vpliv sodnih odločb na ceno banke v prodajnem postopku. Hrvaška namreč kljub nasprotovanju Slovenije pravnomočno končuje sodne postopke glede neprenesenih deviznih vlog LB in s tem NLB nastaja škoda.

Če bo Hrvaška izvršila prisilno izvršbo in rubila premoženje NLB, bo država iz sklada za nasledstvo banki, ki mora tudi sama še naprej aktivno vlagati pravna sredstva zoper sodbe hrvaških sodišč, povrnila negativne finančne posledice. Po načrtih bosta sedaj NLB in sklad za nasledstvo podpisala pogodbo.

V primeru, da premoženja v nasledstvenem skladu ne bi bilo dovolj, ima država možnost, da namensko premoženje sklada poveča iz B bilance državnega proračuna.

Zakon je podlaga tudi za to, da bo NLB lahko na Evropsko centralno banko naslovila prošnjo za delitev bilančnega dobička za lani. Ko bo ta prižgala zeleno luč, bo država oz. SDH to lahko potrdil predvidoma na septembrski skupščini, v proračun pa se bo lahko steklo za 189,1 milijona evrov dividend in za 80 milijonov evrov zadržanega dobička.