Mineva 15 let od najbolj smrtonosnega vročinskega vala v Evropi

Evropa je bila pred 15 leti v primežu enega najhujših vročinskih valov, ko je avgusta zaradi z vročino povezanih težav umrlo več kot 20.000 ljudi, po zadnjih ocenah celo 70.000. V več državah so padli vročinski rekordi. Vročinski val leta 2003 velja tudi za eno najhujših naravnih katastrof v Evropi.

Medtem ko je ogromno Evropejcev prve tedne avgusta leta 2003 uživalo na dopustu in se veselilo sončnih vročih dni, so drugi trpeli za posledicami, ki so poleg smrtnih žrtev vključevale požare, škodo v kmetijstvu in splošno pomanjkanje vode.

Oblasti so leta 2003 sprva ocenile, da je zaradi posledic vročine avgusta umrlo več kot 20.000 oseb, a so kasneje po nekaterih študijah ocenili, da je številka opazno višja. V francoski raziskavi iz leta 2007, v kateri so zaobjeli statistiko smrti od julija do avgusta, so namreč ocenili, da je v Evropi življenje izgubilo 70.000 ljudi več, kot je običajno v tem časovnem obdobju, povzema nemški tednik Spiegel.

V Franciji je bila vročina najbolj smrtonosna, saj je po uradnih podatkih umrlo okoli 15.000 ljudi, večina med njimi jih je bila starejših od 75 let. Bolnišnice so bile dnevno prenapolnjene, nekatere so morali obravnavati kar na tleh, saj preprosto ni bilo dovolj prostora. "Delali smo, kot da je vojna, kot v poljski bolnišnici," je dejal zdravnik iz predmestja Pariza, ki ga navaja Spiegel.

Mnogi so umrli na domovih, ne da bi svojci to opazili. Zaradi številnih trupel so bile prenapolnjene tudi mrtvašnice. V Parizu so začasno mrtvašnico uredili v večji hladilni komori ene od tržnic. Več sto oseb so pokopali brez žalne slovesnosti, saj svojci niti niso opazili, da jim je umrl bližnji.

O več tisoč mrtvih so tisto poletje med drugim poročali tudi iz Italije, Portugalske, Velike Britanije, Nizozemske in Nemčije.

Že junij in julij leta 2003 sta bila nenavadno topla, v prvi polovici avgusta pa so v večini evropskih držav padli takratni vročinski rekordi. V britanskem kraju Faversham so izmerili 38,5 stopinje Celzija, v Švici 41,5 stopinje. Na jugu Portugalske se je živo srebro dvignilo celo na 47,5 stopinje. V Nemčiji so na več krajih izmerili rekordnih 40,2 stopinje.

Glede na posnetke ameriške vesoljske agencije Nasa so bile temperature v tem obdobju za približno deset stopinj višje kot v istem času leta 2001. Celo v Alpah je bilo nadpovprečno toplo in ledeniki so se začeli taliti, kar je presenetilo tudi pohodnike. Med drugim so morali takrat reševati plezalce s švicarske gore Matterhorn, ko se je zaradi taljenja zrušila skalnata stena.

V Srbiji je Donava dosegla najnižjo raven v 100 letih, podobno je bilo tudi v Nemčiji, kjer so morali zaradi nizke gladine ustaviti ladijski promet po Renu in Elbi.

Bombe in ostanki druge svetovne vojne, ki so bili že zdavnaj pozabljeni, so iz strug pogledali na površje, kar je ogrožalo življenja številnih plavalcev, ki so se skušali ohladiti v rekah, piše na spletni strani britanske vremenoslovske agencije.

Več vodnih zajetij in drugih virov pitne vode se je izsušilo. Zaradi hude suše so v več državah izbruhnili požari. Na Portugalskem so gozdni požari uničili kar 215.000 hektarjev površin, kar je enako velikosti Luksemburga.

Na področju kmetijstva je suša prizadela tako poljedelstvo kot živinorejo. Poginili so številni prašiči, krave in perutnina. Polja so obrodila le manjše količine hrane in cene živil so poskočile. Kot ocenjuje še britanska vremenska agencija je evropsko kmetijstvo vročinski val leta 2003 stal okoli 13,1 milijarde evrov.

Britanski raziskovalci so leto po smrtonosnem vročinskem valu v članku v znanstveni reviji Nature izpostavili, da so ga zakrivile okoljske spremembe, ki jim botruje človek. Po njihovi oceni bi se lahko tak vročinski val zgodil le vsakih nekaj tisoč let, a bodo zaradi višjih izpustov ogljikovega dioksida postali vedno bolj pogosti, povzema nemški časnik Tagesspiegel.