REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Londonski City: Vladni načrt za brexit je resen udarec za nas

Londonski City: Vladni načrt za brexit je resen udarec za nasLondon, Anglija

Načrt britanske vlade za izstop Združenega kraljestva iz EU, ki med drugim opredeljuje predloge za prihodnje odnose med Otokom in unijo, je po oceni londonskega Cityja resen udarec za finančni sektor. Pozvali so k pospešenim pogajanjem za čim bolj nadzorovani brexit, ki mu bo sledilo tesno sodelovanje med Veliko Britanijo in EU na vseh področjih.

Britanska vlada je danes objavila podrobnosti načrta za brexit, o katerem so po mukotrpnih pogajanjih ministri vladnega kabineta premierke Therese May dogovor dosegli konec minulega tedna, zaradi nestrinjanja z njim pa sta vmes že odstopila dva največja zagovornika čim bolj odločnega izstopa države iz unije, minister za brexit David Davis in zunanji minister Boris Johnson.

"Danes objavljeni načrt je resen udarec britanskemu sektorju finančnih in z njim povezanih storitev," je v izjavi za javnost po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala Catherine McGuinness, ki je pri upravi londonskega Cityja, imenovani City of London Corporation, pristojna za področje politik.

"Danes objavljeni načrt je resen udarec britanskemu sektorju finančnih in z njim povezanih storitev," je v izjavi za javnost po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala Catherine McGuinness, ki je pri upravi londonskega Cityja, imenovani City of London Corporation, pristojna za področje politik.

"Zaradi manj tesnih vezi z EU bodo imeli finančne storitve in z njimi povezane dejavnosti manjši potencial za ustvarjanje delovnih mest, zagotavljanje davčnih prihodkov in spodbujanje rasti drugih sektorjev v gospodarstvu," je opozorila in dodala: "Tako preprosto je to!"

Britanska vlada je v svojem načrtu sama spomnila, da londonske finančne družbe upravljajo z okoli 1400 milijardami funtov (nekaj manj kot 1600 milijardami evrov) premoženja evropskih strank, prek Cityja pa poteka tudi velik del trgovalnih in poravnalnih poslov.

A ob tem je ministrski kabinet v dokumentu priznal, da bodo finančne ustanove s sedežem v Veliki Britaniji po marcu 2019, ko bo Velika Britanija uradno izstopila iz povezave, izgubile t. i. enotni potni list za opravljanje finančnih storitev po celotni EU.

Kot alternativa enotnemu potnemu listu se že nekaj časa navaja t. i. načelo enakovrednosti, po katerem lahko EU neki tretji državi prizna, da je njen regulatorni in nadzorni sistem enakovreden tistemu v uniji, tako da imajo v temi primeru lahko finančne družbe praktično enake pravice kot v primeru enotnega potnega lista.

A vlada priznava, da tudi to ne bo dovolj, da bi britanski finančni sektor ohranil svoje trenutne pravice, zato predlaga hibridno rešitev, ki združuje tako načelo enakovrednosti kot "ekstenzivno sodelovanje med nadzorniki finančnega trga in dialog med regulatorji".

Ministrski kabinet sicer v načrtu predvideva obsežen nabor ukrepov, tudi tehnoloških rešitev, ki so za mnoge analitike vprašljive, da bi trgovina z blagom med Otokom in unijo potekala praktično tako gladko kot doslej, torej brez carin in drugih ovir, medtem ko bi Združeno kraljestvo kljub temu pridobilo pravico, da samo sklepa dogovore s tretjimi državami in tako ne bi bilo del carinske unije.

Ministrski kabinet sicer v načrtu predvideva obsežen nabor ukrepov, tudi tehnoloških rešitev, ki so za mnoge analitike vprašljive, da bi trgovina z blagom med Otokom in unijo potekala praktično tako gladko kot doslej, torej brez carin in drugih ovir, medtem ko bi Združeno kraljestvo kljub temu pridobilo pravico, da samo sklepa dogovore s tretjimi državami in tako ne bi bilo del carinske unije.

A britansko gospodarstvo je močno odvisno od storitev, ki zaležejo za tri četrtine BDP, predvsem finančni sektor pa je zelo pomemben vir davčnih prihodkov, zato je McGuinnessova poudarila, da je v interesu podjetij in gospodinjstev na obeh straneh Rokavskega preliva, da je prihodnje sodelovanje med stranema čim bolj celovito.

Čas za dogovor med Londonom in EU se predvsem zaradi velike razdeljenosti med vladajočimi britanskimi konservativci, kjer potekajo stalne bitke za oblast, izteka in v Cityju so pozvali k njihovi pospešitvi.

Velika Britanija in EU sta sicer v minulih mesecih dosegli dogovor o dveh prednostnih ločitvenih vprašanjih, pravicah 4,5 milijona državljanov na obeh straneh Rokavskega preliva in finančni poravnavi ter o prehodnem obdobju do konca leta 2020, ko naj bi Velika Britanija ob spoštovanju evropske zakonodaje ohranila vse koristi notranjega trga, carinske unije in drugih evropskih politik, pri čemer pa ne bo več sodelovala pri odločanju unije.

Še vedno medtem ni dogovora o meji med Severno Irsko in Irsko in dogovora o prihodnjih odnosih. Prav ta zadnji del pa je ključen za stabilnost poslovnega okolja in investicijsko načrtovanje podjetij. Več finančnih družb in industrijskih podjetij je zaradi tega že zagrozilo z vsaj delno selitvijo dejavnosti z Otoka in s črtanjem nekaterih pomembnih investicij.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek