Banka Slovenije: Gospodarska rast se umirja

Gospodarska rast v Sloveniji se je letos umirila, a ostaja bistveno nad povprečjem evrskega območja. Nadaljevanje zmernejše gospodarske rasti, pri kateri kot spodbujevalni dejavnik prevladujejo domači dejavniki, se je nadaljevalo tudi v drugem četrtletju, v najnovejši publikaciji Gospodarska in finančna gibanja ugotavlja Banka Slovenije.

Medletna rast BDP se je v prvem letošnjem trimesečju po podatkih statističnega urada znižala s šest odstotkov v lanskem zadnjem četrtletju na 4,6 odstotka. Rast tujega povpraševanja se je upočasnila, z njo pa rast industrijske proizvodnje in nekaterih storitev. Rast izvoza se sicer nadaljuje s krepko dinamiko, a pospešeno raste tudi uvoz, zato je prispevek zunanje trgovine k rasti BDP vse manjši oz. je bil v prvem četrtletju celo negativen.

Hkrati pa se po pojasnilih Banke Slovenije vse bolj krepijo domači dejavniki rasti. K temu prispeva tudi vztrajna rast zasebne potrošnje, saj so dejavniki, ki krepijo kupno moč gospodinjstev, v začetku leta ostali ugodni. V prvem četrtletju se je nadaljevalo tudi povečevanje vseh vrst investicij.

Razpoložljivi podatki za drugo četrtletje po navedbah Banke Slovenije nakazujejo nadaljevanje zmernejše gospodarske rasti s prevladujočimi pozitivnimi impulzi iz domačega okolja, saj rast zasebne potrošnje ostaja robustna, nadaljuje pa se tudi investicijski cikel.

V zunanjem okolju se je gospodarska rast v evrskem območju zmerno upočasnila, vendar razmere za zdaj ostajajo stabilne in ugodne, saj se je kazalnik gospodarske klime ustalil na še vedno visoki ravni in signalizira nadaljnjo solidno gospodarsko rast.

Inflacija se po navedbah Banke Slovenije krepi in zajema čedalje več cenovnih skupin. Junija je dosegla 2,3 odstotka in je bila višja kot v evrskem območju, kjer se je dvignila na dva odstotka. Poskok v slovenski inflaciji je bil predvsem posledica višjih cen energentov, rast pa je bila visoka tudi zaradi cen storitev.

Posledično se krepi tudi osnovna inflacija, saj nadaljevanje rasti zasebne potrošnje trgovcem po oceni Banke Slovenije očitno že omogoča opaznejše višanje cen. Delež cen, ki rastejo počasneje od enega odstotka ali se celo znižujejo, se je letos še znižal, kar nakazuje razširjanje inflacije po košarici cen življenjskih potrebščin.

V okolju hitre gospodarske rasti, višje inflacije in naraščajočih težav podjetij s pomanjkanjem delavcev se krepi rast plač, pojavljajo pa se tudi prvi znaki upočasnjevanja rasti zaposlenosti. V takih razmerah se kupna moč prebivalstva po ocenah Banke Slovenije hitro povečuje, saj je medletna realna rast mase plač v povprečju prvih štirih mesecev dosegla 6,1 odstotka.

Javne finance so v rahlem presežku, kar naj bi se po napovedih Banke Slovenije nadaljevalo tudi v naslednjih dveh letih. A ob tem v bančnem nadzorniku opozarjajo, da Slovenija s tem dosežkom ne bi sledila zahtevam iz pakta stabilnosti in rasti, saj se strukturni primanjkljaj z nadaljevanjem takšne dinamike ne bi dovolj hitro zniževal. Ključno je, da se ne sprejemajo ukrepi, ki bi poslabševali strukturni javnofinančni položaj, saj ostaja dolg države visok, so poudarili.

Pojavljajo se že tudi znaki potencialnega neravnovesja na trgu stanovanjskih nepremičnin. Cene so bile po podatkih statističnega urada v prvem četrtletju medletno višje za več kot 13 odstotkov. Modelska ocena sicer kaže, da je trenutna raven cen še skladna z dejavniki ponudbe in povpraševanja, a dinamika nekaterih kazalnikov morda že nakazuje potencialno neravnovesno rast cen, njihove korekcije zaradi nove ponudbe stanovanjskih nepremičnin pa v kratkem še ni mogoče pričakovati, so še poudarili na Banki Slovenije.