Avstrija bo za krmilom EU gradila mostove pri migracijah in proračunu

Avstrija z julijem prevzema šestmesečno predsedovanje EU, tretjič od vstopa v unijo leta 1995. Avstrijski kancler Sebastian Kurz poudarja, da želi avstrijsko predsedstvo graditi mostove med severom in jugom ter vzhodom in zahodom, tako v razpravi o migracijah kot o večletnem evropskem proračunu za obdobje 2021-2027.

Avstrijsko predsedstvo je za prednostne naloge opredelilo varnost in migracije, konkurenčnost in stabilnost na Zahodnem Balkanu. "Prizadevali si bomo za Evropo, ki varuje," poudarja avstrijski veleposlanik pri EU Nikolaus Marschik.

V ospredju pozornosti bodo migracije, 20. septembra je v Salzburgu predviden tudi izredni migracijski vrh. Znatne krepitve migracijskih pritiskov, ki bi nakazovala ponovitev krize iz leta 2015, sicer ni zaznati, a migracije so vroče politično vprašanje.

Stopnjujejo se opozorila, da neučinkovitost unije pri soočanju z migracijami hrani avtoritarne, protievropske in protiliberalne sile, kar skrbi uveljavljene politične sile, zlasti v pričakovanju evropskih volitev maja prihodnje leto.

Avstrija si že vseskozi prizadeva za utrjevanje zunanje meje, kar je tudi vsesplošen konsenz v uniji. Z ostro migracijsko retoriko je mladi Kurz tudi dobil volitve. Vlado je sestavil s desnimi svobodnjaki FPÖ.

Ob ustrezni utrditvi zunanje meje v Bruslju pričakujejo tudi premike pri iskanju kompromisa o azilni reformi, ki je zaradi spornih obveznih begunskih kvot trenutno v slepi ulici. Neuradno se omenja, da bi lahko unija sporen koncept obveznih kvot opustila.

Prioriteta avstrijskega predsedstva bo tudi Zahodni Balkan, ki po navedbah avstrijskih predstavnikov sodi v Evropo in se je v migracijski krizi leta 2015 izkazal kot zanesljiv partner. Evropski komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn je Avstrijec.

V prihodnjih šestih mesecih bodo v ospredju tudi pogajanja o prihodnjem sedemletnem proračunu EU. Avstrija je v skupini držav neto prejemnic, ki nasprotujejo predlaganemu obsegu proračuna pri 1,114 odstotka BND EU, saj želijo, da ta ostane pri enem odstotku.

V drugi polovici leta se bodo nadaljevala tudi pogajanja o brexitu, ki naj bi bila po načrtih končana oktobra, vendar se trenutno zdi ta cilj težko dosegljiv. Velika Britanija naj bi namreč iz unije izstopila 29. marca prihodnje leto.

Vsako predsedstvo mora biti pripravljeno tudi na nepričakovano. Ob nepredvidljivem ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu se lahko nepričakovano pričakuje z druge strani Atlantika, verjetno sporočeno s tviti.

Avstrija predsedovanje Svetu EU prevzema od Bolgarije, po pol leta pa ga bo predala Romuniji. Sledi Finska, nato Hrvaška. Slovenija, ki je Svetu EU prvič predsedovala v prvi polovici leta 2008, bo to nalogo znova prevzela v drugi polovici leta 2021.

Že pred lizbonsko pogodbo je bilo predsedstvo predvsem obraz bruseljskega aparata in le eden od mnogih krmarjev evropske ladje. Po pogodbi, ki je prinesla stalnega predsednika Evropskega sveta in zunanjepolitičnega predstavnika, ima zlasti simboličen pomen, vendar pa pomembno prispeva k promociji predsedujoče države.