Vlada prihodnji teden glede NLB-ja

Ministrstvo za finance bi lahko po besedah ministrice Mateje Vraničar Erman vladi prihodnji teden predlagalo končno različico spremenjenih zavez glede NLB, tako prodajne zaveze kot spremljajočih izravnalnih ukrepov. Ministrica pričakuje, da bo po formalni vložitvi novega slovenskega predloga odločitev Evropske komisije sorazmerno hitra.

Kot je po današnjem srečanju parlamentarnih strank dejala finančna ministrica, ki opravlja tekoče posle, so danes obravnavali tudi predlog za zaščito banke pred posledicami sodnih postopkov proti LB oz. NLB na Hrvaškem v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami hrvaških varčevalcev, kot ga je pred časom že oblikovalo ministrstvo.

To je namreč lani tik pred zaključkom postopka javne ponudbe delnic (IPO) neuradno predlagalo rešitev v smeri, da bi za te morebitne stroške NLB jamčil sklad za nasledstvo, država pa bi mu zagotavljala zadostno premoženje za te naloge. Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman takrat na vladi podpore za to rešitev ni prejela, vlada pa je nato zaradi po njeni oceni prenizke cene v luči tveganj zaradi postopkov na Hrvaškem prodajni postopek ustavila.

"Več pa je bilo naklonjenosti temu, da bi zgodbo reševali z vložitvijo ustreznega zakona. Na ministrstvu bomo še enkrat pregledali celotno dokumentacijo, jo nadgradili z argumenti današnjega srečanja in v kratkem v nadaljnji postopek predložili predlog zakona," je po današnjem sestanku pojasnila Vraničar Ermanova.

Dodala je, da bodo komisijo spomnili tudi, da vladi še ni odgovorila na predlog glede mediacije Bruslja med Slovenijo in Hrvaško glede vprašanja prenesenih deviznih vlog, kjer južna soseda po slovenski oceni tako kot v primeru arbitraže o meji deluje v nasprotju z dogovorjenimi pravnimi rešitvami.

O nadaljnjih postopkih glede prodaje NLB, tudi v luči trenutnih povečanih geopolitičnih napetosti in potencialnih negativnih posledic za finančne trge, ni želela špekulirati, pojasnila pa je, da podatki s trgov zaenkrat kažejo, da bi lahko letos še vedno dosegli primerno ceno za banko.

"Pripravljalni postopki tečejo nemoteno, glavna priprava pa je dobro poslovanje banke," je dejala Vraničar Ermanova. Premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar je ob tem dodal, da je pomembno, da se v Sloveniji ohranja stabilnost in odprtost za naložbe, kar bo pozitivno vplivalo tudi na prodajne procese.

Na vprašanje, ali bo morala Slovenija torej že letos prodati vsaj del naložbe v 100-odstotno državni največji slovenski banki, je odhajajoča ministrica spomnila, da je Slovenija komisiji že decembra lani predlagala spremembe prodajne zaveze, to je, da bi del banke po metodi IPO prodali letos, postopek do prodaje 75 odstotkov minus ene delnice pa v prihodnjem letu. Na podlagi tega predloga zdaj potekajo pogajanja o določitvi konkretnega roka in kompenzacijskih ukrepih, ki jih strani usklajujeta na tehnični ravni.

Komisija je sicer v odgovoru na vladni predlog izrazila dvom, da so te kljub predlaganim alternativnim ukrepom enakovredne prvotni prodajni zavezi, saj je za Bruselj pomembno predvsem to, ali novi izravnalni ukrepi v zadostni meri nadomeščajo odložitev prodaje banke.

Vodje parlamentarnih strank so se sicer po Cerarjevih besedah strinjali, da je treba NLB ohraniti kot pomembno regionalno institucijo, da je treba ohraniti vrednost državnega premoženja v NLB in storiti vse, kar je treba, da gre razvoj dogodkov v korist davkoplačevalcev in NLB.

Cerar sicer ni mogel razkriti vse razprave, povezane z NLB, je pa dejal, da bo morala vlada, čeprav opravlja tekoče posle, že prihodnji teden sprejeti nekatera pomembna stališča v zvezi s pogajanji z Evropsko komisijo. "Prepričan sem, da bomo sprejeli takšna stališča, ki bodo dobra za NLB in davkoplačevalce ter bodo iskala poti za zavarovanje banke pred hrvaškimi tožbami, predvsem pa, da morebitni postopek prodaje ne bi bil takšen, da bi prišlo do oškodovanja davkoplačevalcev," je zatrdil. Obrisi odločitev so po njegovih besedah že znani.

Tako dokončni vladni predlog glede spremembe prodajne zaveze kot zakonski predlog za zaščito NLB pred posledicami postopkov na Hrvaškem sta pomembna tudi v luči letošnjega izplačila dividende državi.

Banka NLB je lani ustvarila rekordnih 189,1 milijona evrov čistega dobička, ki bi ga v celoti lahko namenila za izplačilo dividend državi kot 100-odstotnemu lastniku. A Evropska centralna banka (ECB) je banki v luči tveganj na podlagi postopkov proti LB oz. NLB zaradi prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev in morda tudi kot element pritiska po lanski odločitvi vlade, da ne izpelje že skoraj zaključene prodaje vsaj polovice banke, zapovedala, da mora za izplačilo dividend pridobiti vnaprejšnje soglasje.

Tega za zdaj ECB še ni dala, skupščina pa bo predvidoma v teh dneh. Beseda je tako na današnjem sestanku tekla tudi o tem vprašanju.