Evropska komisija, Svet EU in Evropski parlament sklenile dogovor o pogojih za pridobitev azila

Evropska komisija, Svet EU in Evropski parlament so danes v Strasbourgu dosegli dogovor o t. i. kvalifikacijski uredbi o pogojih za pridobitev mednarodne zaščite. Ta bo nadomestila obstoječo direktivo ter bolj jasno opredelila in poenotila pogoje, so sporočili iz pisarne evropske poslanke Tanje Fajon (S&D/SD), ki je predsedovala trialogu.

"Naš cilj je bil, da v EU poenotimo pogoje za dodelitev mednarodne zaščite, da odpravimo nepotrebne finančne in administrativne ovire in da ljudem, ki so upravičeni do azila na evropskih tleh in s tem pravice za prebivanje, omogočimo vključitev v družbo ter pogoje za dostojno delo in življenje," je ob tem poudarila Fajonova, ki je tudi poročevalka o tej problematiki v Evropskem parlamentu.

Izrazila je tudi obžalovanje, da jim ni uspelo doseči želenega dogovora o poenotenju obdobja dovoljenj za bivanje, zagotovili pa so, da bodo države članice upravičencem do statusa begunca oziroma subsidiarne zaščite izdajale dovoljenja z minimalno veljavnostjo treh oziroma enega leta, so zapisali.

Državam ne bo treba izvajati stalnih pregledov mednarodne zaščite, če za to ne bo utemeljenih razlogov, je še dodala evropska poslanka, ki je to določilo označila za veliko zmago za parlament. "S tem bomo članice razbremenili nepotrebnih dodatnih finančnih in administrativnih bremen, hkrati pa upravičencem do azila zaradi neomejenega statusa omogočili več stabilnosti in varnosti ter možnost uspešnejšega in hitrejšega vključevanja v družbo," je pojasnila.

"Dosegli smo tudi pomemben preboj glede uporabe zaščite v državi izvora, definicije družinskih članov, tudi položaja otrok brez spremstva. Veliko zmago smo v parlamentu dosegli s popolnim izenačenjem z EU državljani glede pravic do dela, izobraževanja, socialne pomoči ...," je poudarila Fajonova.

Opozorila pa je, da je končna odločitev sedaj rokah evropskih voditeljev, ki bodo konec junija na vrhu EU odločali o nadaljnji usodi "nujne reforme" obstoječega dublinskega azilnega sistema. "Če dogovora o njej ne bo, bo celoten trud zaman, saj v Evropi ne bomo zagotovili učinkovitega upravljanja z migracijami in varnosti," je dejala.

Članice se sicer trudijo doseči dogovor o prenovi dublinske uredbe, ki določa, da je treba prošnjo za azil obravnavati v prvi državi vstopa v EU. Veljavna pravila so se v migracijski krizi izkazala za povsem neučinkovita.

Najbolj sporen del reforme je mehanizem, ki v resni krizi v skrajnem primeru predvideva obvezno premeščanje beguncev po članicah unije po vnaprej določenem ključu. Temeljni izziv je še vedno, kako najti pravo ravnotežje med odgovornostjo in solidarnostjo. Višegrajske države obveznim begunskim kvotam odločno nasprotujejo, južne članice, kot je Italija, pa zahtevajo več solidarnosti.