ponedeljek, 16. december 2024 leto 29 / št. 351
Komisija po prejemu pripomb glede NLB v končno odločitev
Foto: Insajder
Slovenija bo do konca tedna odgovorila Evropski komisiji na pripombe tretjih oseb, ki so jih te podale v postopku poglobljene preiskave glede NLB. Komisija jih bo preučila in nato prešla v končno odločanje glede usode zavez za NLB. Instrukcijski rok za to je do sredine prihodnjega leta.
O tej temi naj bi razpravljal tudi slovenski stari-novi politični vrh, a časovnice za to še ni. Odhajajoča premier Miro Cerar in finančna ministrica Mateja Vraničar Erman sta namreč nedavno predlagala, da bi novoizvoljene parlamentarne stranke seznanili s predlaganimi rešitvami o zavezah Evropski komisiji glede NLB.
Predvidenih srečanj na to temo še ni, je pa možno, da se stranke o tem, če bo volja, hitro uskladijo, so povedali v kabinetu predsednika vlade. Tudi na ministrstvu za finance so povedali, da o tem nimajo novih informacij.
Bo pa ministrstvo v roku, ki se izteče 16. junija, Evropski komisiji odgovorilo na pripombe tretjih deležnikov, kot so konkurenčne banke, civilne iniciative, organizacije in združenja, ki so komisiji posredovali stališča glede odgovora Evropske komisije na slovenski predlog za spremembo zavez.
"Rok za posredovanje pripomb poteče 16. junija in do takrat nameravamo odgovore tudi posredovati," je minuli teden povedala Vraničar Ermanova. Čeprav ima komisija za zaključek postopka časa do julija 2019, ministrica glede na aktualnost zadeve odločitev pričakuje prej.
Komisija je poglobljeno preiskavo sprožila konec januarja, ker Slovenija do konca lanskega leta ni izpeljala delne privatizacije NLB. Slovenija je komisiji decembra lani predlagala spremembe zaveze, a je ta izrazila dvom, da so te kljub predlaganim alternativnim ukrepom enakovredne prvotni prodajni zavezi.
Za komisijo je pomembno predvsem to, ali novi izravnalni ukrepi, ki jih predlaga Slovenija glede prestrukturiranja NLB, v zadostni meri nadomeščajo odložitev prodaje banke na obdobje po koncu leta 2017. Stališče komisije je, da mora država poskrbeti, da bo NLB dolgoročno sposobna preživeti.
Slovenija je komisiji predlagala, da bi se del banke prodal letos, postopek do prodaje treh četrtin pa dokončal v prihodnjem letu. Na podlagi tega predloga zdaj potekajo pogajanja o določitvi konkretnega roka in kompenzacijskih ukrepih, ki jih strani usklajujeta predvsem na tehnični ravni.
"Ključno je najti usklajeno rešitev, saj bi bil vsak drug scenarij za Slovenijo in državno naložbo v NLB slabši," je večkrat izpostavila Vraničar Ermanova in opozorila, da "daljši, kot bo rok za prodajo NLB, ostrejši bodo izravnalni ukrepi".
Če bosta strani dosegli dogovor, bo komisija postopek poglobljene preiskave ustavila in izdala novo odločbo s spremenjenimi zavezami na podlagi doseženega dogovora.
Če dogovora ne bosta dosegli, lahko komisija izda novo odločbo, v kateri naloži Sloveniji rok prodaje banke in izravnalne ukrepe, ali pa razglasi državno pomoč NLB za nezakonito. V tem primeru bo morala NLB državno pomoč, ki jo je konec leta 2013 prejela od države, vrniti.
