Na predsedniške volitve v Avstriji bosta vplivala tudi brexit in Trump

Avstrijci bodo v nedeljo na volitvah znova odločali med desnim populistom in evroskeptikom Norbertom Hoforejem ter veteranom zelene politike in zapriseženim Evropejcem Alexanderom Van der Bellnom. Pri odločanju bosta za razliko od razveljavljenega majskega drugega kroga volitev nanje gotovo vplivala brexit in izvolitev Donalda Trumpa v ZDA.

Prvotni drugi krog volitev, ki ga je nato avstrijsko ustavno sodišče zaradi napak pri štetju glasovnic po pošti razveljavilo, je bil 22. maja, torej pred junijsko nepričakovano referendumsko odločitvijo Britancev za odhod iz EU in predsedniškimi volitvami v ZDA, ki jih je presenetljivo dobil republikanski populist Trump.

Dogodka sta presenetila svetovno javnost in verjetno tudi volivce v Avstriji, v katero bo v nedeljo zaradi predsedniških kandidatov, ki sta na izbiro, in v luči prihodnjih volitev - predvsem predsedniških v Franciji prihodnje leto, oči upirala celotna Evropa.

Kot je za STA komentiral novinar avstrijske tiskovne agencije APA in politolog Štefan Vospernik, bi šel šok, ki ga je Evropa doživela zaradi brexita, zelo v prid velikemu zagovorniku EU Van der Bellnu, če bi bil ponovljeni drugi krog oktobra, kot je bilo sprva predvideno.

Javnomnenjske raziskave so namreč takrat kazale porast podpore EU med Avstrijci, zaradi česar je tudi Hoferjeva svobodnjaška stranka (FPÖ) spremenila politiko in prenehala zagovarjati avstrijskih odhod iz unije po britanskem zgledu, t. i. öxit, za kar se je zavzemala neposredno po junijskem glasovanju na Otoku. Še vedno pa skupaj s Hoferjem pravi, da bi bilo treba iz EU oditi, če bi se jih pridružila Turčija ali če se povezava sama ne bo sposobna reformirati.

Van der Bellen zato zelo močno igra na to karto, ki je tudi njegov edini adut - češ da glas za Hoferja pomeni tveganje, ker bo svobodnjak Avstrijo povedel iz EU in s tem med drugim uničil pol milijona delovnih mest, je povedal Vospernik, a dodal, da je vprašanje, v kolikšni meri bo to mobiliziralo volivce.

Ko gre za zmago Trumpa na volitvah v ZDA, pa je šla ta po besedah Vospernika po prvih ocenah v korist Hoferja - Van der Bellnove podpornike naj bi namreč zaradi Trumpove zmage zajela neke vrste resignacija - češ kaj pa sploh lahko storimo, ves svet je zajel val populizma, uiti mu ne moremo niti mi.

Van der Bellen je sicer ves čas močno opozarjal na upad ugleda Avstrije v primeru Hoferjeve zmage. "A če ZDA izvolijo človeka, kot je Donald Trump, potem si mnogi neodločeni ljudje, ki so si še maja rekli, 'raje glasujmo za Van der Bellna, da se nam v tujini ne bo zmanjšal ugled', zdaj mislijo 'so what, kaj se nam pa lahko zgodi'," je ocenil Vospernik.

Ob tem je dodal, da je Hofer po Trumpovi zmagi skušal precej izpostavljati, da lahko za Avstrijo on pri ZDA s populističnim predsednikom na čelu doseže več.

A tako brexit kot Trumpova zmaga bi lahko po mnenju Vospernika po drugi strani pomenila tudi upanje za Van der Bellna, saj bi lahko pri mnogih volivcih zbudila zavest, da gre sedaj zares in da je treba voliti, saj sta obe glasovanji pokazali, da do presenečenj pride prav zato, ker ljudje ne gredo na volišča.

Zaradi tega se je Van der Bellnov predvolilni slogan glasil: Voliti, da se ne bomo čudili. Z njim je hkrati opominjal na Hoferjevo izjavo v nekem soočenju pred majskimi drugim krogom, ko je na vprašanje, kaj lahko zvezni predsednik sploh stori, odgovoril: "Vi se boste še čudili, kaj vse je mogoče."

V Avstriji ima namreč predsednik države, kar je sicer v veliki meri reprezentativna funkcija, po ustavi glavno besedo in popolno svobodo pri imenovanju ali razrešitvi vlade. In Van der Bellen je spričo dejstva, da FPÖ že mesece vodi v javnomnenjskih raziskavah, svaril, da bo v primeru zmage njihovega predsedniškega kandidata Avstrija kmalu dobila tudi svobodnjaškega predsednika vlade in parlamenta.

Hofer je sicer v zadnjih tednih v zvezi z vlado pošiljal različne signale - odvisno od tega, pred kom je govoril. Na splošno pa je izjavljal, da vlade ne bo razpustil kar tako, in namigoval, da bo vlada tako ali tako razpadla sama, je spomnil Vospernik.

Tema predvolilne kampanje je bila tudi migrantska kriza. Hofer je polovico volilnega telesa - kar kažejo ankete - na svojo stran verjetno pridobil tudi zaradi kritiziranja vlade in njene begunske politike oz. dejstva, da je lani v državo spustila 90.000 migrantov.

Napadal je tudi nemško kanclerko Angelo Merkel in njeno politiko dobrodošlice ter v enem izmed televizijskih soočenj poudarjal, da so avstrijski davkoplačevalci plačali račun za to politiko Merklove, saj so številni migranti obtičali v Avstriji, ki jih mora nahraniti in jim priskrbeti streho nad glavo, izpostavlja francoska tiskovna agencija AFP.

Slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem ni bila tema pred volitvami, ne glede na nedeljski izid ji tudi ne preti nobena nevarnost, čeprav je jasno, da podpira Van der Bellna, je še povedal Vospernik.

Ob tem pa je kot zanimivost navedel, da se je Hofer v zadnjem delu kampanje zelo močno izrekal za to, da Avstrija združi sile z drugimi srednjeevropskimi državami, poleg višegrajskih tudi s Slovenijo, Hrvaško in Srbijo - glede na to, da imajo te države do migrantov stališče, podobno avstrijskemu.