Ministrstvo za kulturo kljub drugačnemu pravnemu mnenju vztraja pri svojem glede prevzema Pro Plusa

Ministrstvo za kulturo kljub mnenju Inštituta za javno upravo pri ljubljanski pravni fakulteti, da bi morala skladno z zakonom o medijih družba Slovenia Broadband za prevzem Pro Plusa, edinega lastnika izdajateljev televizijskih programov Pop TV in Kanal A, pridobiti predhodno soglasje ministrstva, vztraja pri tolmačenju, da to ni potrebno.

Ministrstvo je vlogo družbe Slovenia Broadband za izdajo predhodnega soglasja lani jeseni zavrglo, ker da za to ni bilo pravne osnove v zakonu o medijih.

Odbor DZ za kulturo je nato na nujni seji ministrstvu naložil, naj odpravi dvome javnosti glede dosedanjega ravnanja v zvezi z napovedanim prevzemom medijske hiše Pro Plus in v obnovljenem postopku o izdaji soglasja za prevzem odloča vsebinsko.

Kot je v petek ob robu velike razstave grafik Marca Chagalla na Lendavskem gradu za STA povedal minister za kulturo Tone Peršak, so pred časom tudi oni isti inštitut zaprosili za mnenje, ali bi lahko postopek obnovili ali ne in kaj pomeni njihova odločitev.

Takrat so po Peršakovih besedah od inštituta, ki ga vodi Rajko Pirnat, dobili stališče, da glede na oceno, do katere so na ministrstvu prišli, in glede na odločitev, ki je temu sledila, postopka ne morejo obnoviti po lastni presoji.

Zdaj je Inštitut za javno upravo po pisanju petkove izdaje časnika Delo v pravnem mnenju zapisal, da bi morala skladno z zakonom o medijih družba Slovenia Broadband za prevzem Pro Plusa, edinega lastnika izdajateljev televizijskih programov Pop TV in Kanal A, pridobiti predhodno soglasje ministrstva za kulturo.

Zakon določa, da mora vsakdo, ki želi pridobiti več kot 20 odstotkov lastninskega ali upravljavskega deleža v premoženju izdajatelja radijskega oz. televizijskega programa ali izdajatelja splošnoinformativnega tiskanega dnevnika, za veljavno sklenitev posla dobiti predhodno soglasje ministrstva. Vsi posli, sklenjeni v nasprotju s tem določilom, so nični, določa zakon.

Po tolmačenju ministrstva za kulturo zakon oz. njegov 58. člen ne daje podlage za potrebo po njihovem predhodnem soglasju, Saj Pro Plus ni izdajatelj programov POP TV in Kanal A, čeprav je njun 100-odstotni lastnik.

Peršak se sicer strinja z mnenjem, da bo prevzem lahko imel slabe posledice in da bi bilo z vidika javnega interesa prevzemu treba nasprotovati, a ker v primerih sporov sodni organi zelo striktno berejo zakonodajo, bi, če bi si vzeli pristojnost in ne glede na določbe zakona rekli, da soglasja ne dajo, zelo verjetno prišlo do spora in bi v tem sporu "najbrž lahko tudi izgubili".

Na Inštitutu za javno upravo pa so po pisanju Dela prepričani, da je soglasje ministrstva potrebno tudi v primeru posrednega prevzema izdajatelja medija oziroma nakupa njegovega edinega lastnika. Ker zakon ne določa, kako nekdo pridobi delež v izdajatelju, je treba po njihovem mnenju posredno in neposredno pridobitev deleža oziroma glasovalnih ali upravljavskih pravic enačiti.

Slovenia Broadband naj bi sedaj po pisanju Dela preverjal, ali lahko na ministrstvu obnovijo postopek. Ministrstvo postopka, kot rečeno, ne more obnoviti, ampak mora prevzemnik podati novo vlogo. Če bi se ugotovilo, da je ministrstvo storilo napako in bi ta imela negativne posledice za sklenitev posla, bi lahko državo doletela tudi odškodninska tožba.

Glede tega, ali je soglasje potrebno ali ne, bo po Peršakovih besedah zdaj odločilo registrsko sodišče, ki bo odločalo o vpisu novega lastnika družbe Pro Plus v sodni register.

Slovenia Broadband, ki je v lasti skupine United Group, ta pa je v lasti globalne naložbene družbe KKR in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), od družbe CME poleg Pro Plusa kupuje tudi Novo TV na Hrvaškem, vrednost posla je ocenila na 230 milijonov evrov. Za hrvaški del posla že ima zeleno luč tamkajšnjih varuhov konkurence, na soglasje Agencije za varstvo konkurence za največji medijski posel v zgodovini Slovenije pa še čaka.