Nussdorferjeva: Varuh bo še naprej namenjal skrb perečim vprašanjem v zdravstvu

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki se je v ponedeljek v prostorih varuha srečala z zastopniki pacientovih pravic, je zagotovila, da bo varuh še naprej namenjal vso potrebno skrb urejanju vprašanj, ki so jih nanizali. Med drugim so bili kritični do dolgih čakalnih dob.

Varuh spremlja stanje na področju uresničevanja pacientovih pravic in zahteva od pristojnih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, da zagotovijo pogoje in razmere za učinkovito uresničevanje zakona o pacientovih pravicah, je Nussdorferjeva dejala v ponedeljek na srečanju.

Predstavila je ugotovitve varuha s področja zdravstvenega varstva, zapisane tudi v letnem poročilu varuha za lani, in izpostavila nevzdržne razmere v nekaterih delih Slovenije, kjer primanjkuje družinskih zdravnikov, pediatrov, ginekologov in drugih specialistov. Varuh se dejavno vključuje v obravnavo nekaterih vprašanj, je zagotovila.

Namestnik varuhinje Tone Dolčič je dejal, da varuh posameznike večkrat napoti k zastopnikom, ker jih lahko zastopajo v postopkih, česar varuh ne sme. Kot je dejal, se varuh zaveda, da se ljudje ne obračajo na zastopnike le zaradi domnevnega kršenja pacientovih pravic, ampak tudi pravic iz zdravstvenega zavarovanja, kajti ljudje ne poznajo zakonodajnih delitev in pristojnosti. Varuh je zato že večkrat priporočil, naj se pravice zastopnikov razširijo, so navedli pri varuhu.

Ena največjih težav zdravstvenega varstva so po opozorilu zastopnikov predolge čakalne dobe in predolgi čakalni seznami, ki se ponekod še vedno oblikujejo nepregledno. Vse večji problem postajajo tudi odhodi nekaterih zdravnikov specialistov iz posamičnih bolnišnic ali krajev, tako da bolniki ostajajo brez dostopa do nujno potrebnih zdravstvenih storitev.

Nekateri zdravstveni izvajalci pri obravnavi kršitev bolnikovih pravic zavlačujejo postopke, pritožbeni postopki pa zlasti na področju zobozdravstva še vedno niso dovolj urejeni, ugotavljajo zastopniki.

Izpostavili so težave s pridobitvijo drugega mnenja za oceno istega zdravstvenega stanja in predvidenih postopkov zdravstvene oskrbe bolnika. Drugo mnenje večkrat pripravi zdravnik ali konzilij istega izvajalca zdravstvenih storitev, kar pri bolnikih vzbuja pomisleke o nepristranskosti.

V negovalnih bolnišnicah ni dovolj postelj za bolnike, ki za vrnitev v domače okolje oz. okolje doma za starejše potrebujejo podaljšanje zdravljenja, dodatno rehabilitacijo in zdravstveno nego. Neurejeno pa je tudi vprašanja odpravljanja vse pogostejših bolnišničnih okužb.

Država bi se morala sistemsko lotiti reševanja vprašanj, ki se nanašajo na zagotavljanje zdravja Romov in njihove dostopnosti do storitev, menijo zastopniki. Nenazadnje pa niso zadovoljni niti s svojo vključenostjo v postopke priprave zakonodaje in podzakonskih aktov, so še zapisali pri varuhu.