Filmski igralci za dvig ravni filmske kulture in pravična nadomestila

V ustanavljanju je Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev, ki bo, kot je pojasnil igralec Ludvik Bagari, poskušalo dvigniti raven filmske kulture v Sloveniji. Ena glavnih nalog društva bo po njegovih trditvah opozarjanje na težave na področju uveljavljanja avtorskih pravic v avdiovizualnem sektorju.

"Osnovni namen društva je spodbujanje članov k samostojnemu, svobodnemu in ustvarjalnemu delovanju v ugodnih pogojih, razvijanje odgovornega odnosa članov do poklica igralca v avdiovizualnih delih ter vzpodbujanje poglobljenega spoznavanja dela slovenskih kot tudi tujih igralcev," piše v 7. členu statuta, ki ga je posredoval Bagari.

Namen in cilj društva je med drugim tudi zavzemanje za ustvarjalno svobodo in čim boljši položaj slovenskega avdiovizualnega sektorja ter zagotavljanje filmskim igralcem in članom društva čim boljše pogoje za ustvarjalno delo in pravično povračilo.

"Slovenska filmska in avdiovizualna industrija se razvija, preplavili so jo tudi novi trendi, zato se nam zdi, da je treba poskrbeti za dvig ravni filmske kulture v Sloveniji," je poudaril Bagari in ob tem pojasnil, da so vlogo za registracijo društva na upravno enoto že vložili, in sicer po ustanovnem sestanku pred kakšnim mesecem, na katerem je bil sicer za predsednika društva izvoljen Sebastian Cavazza, za podpredsednico pa Maja Sever.

Potreba po ustanovitvi društva se je po njegovih besedah pojavila zaradi težav in pomanjkljive zakonske ureditve na področju uveljavljanja avtorskih pravic v avdiovizualnem sektorju. Kot je izpostavil, urad za intelektualno lastnino še nobeni od kolektivnih organizacij ni dodelil dovoljenja za pobiranje nadomestil z naslova privatnega in drugega lastnega reproduciranja, torej za zasebno kopiranje na cedeje, računalnike, telefone, trde diske in podobno.

"Podpirali bomo vsa prizadevanja kolektivnih organizacij, ki želijo dobiti to dovoljenje," je poudaril Bagari, ki je sicer član nadzornega odbora iz skupščine izvajalcev Aipa, kolektivne organizacije, ki ščiti avtorje, izvajalce in producente avdiovizualnih del. Ob tem je spomnil, da imajo avtorji in drugi upravičenci pravico do nadomestila na podlagi zakona o avtorski in sorodnih pravicah iz leta 1995.

"Razlogov, zakaj je tako, ne poznamo," je poudarila tudi Maja Sever. Ker urad ne podeli dovoljenja, niti začasnega, so izvajalci oz. imetniki pravic po njenih besedah tako oškodovani za precejšnjo vsoto denarja, za pet do sedem milijonov evrov. "Ta pravica je določena z zakonom in uveljavljajo jo vse države po svetu, samo Slovenija je tista, ki tega ne izpolnjuje. V neenakopravnem položaju smo tudi z glasbenimi izvajalci, ki imajo to pravico urejeno," je opozorila.

Ena prvih nalog društva avdiovizualnih igralcev bo, kot je še dodala Maja Sever, da se povežejo v Zvezo društev slovenskih filmskih ustvarjalcev in enotno nastopijo pri denimo snovanju nacionalnega programa za kulturo.