Več članic EU kritičnih do predloga novega sedemletnega proračuna

Več članic EU, predvsem neto plačnic, je kritičnih do predloga sedemletnega proračuna unije, ki ga je predstavila Evropska komisija. Nizozemci in Danci izpostavljajo, da bi moral biti proračun z odhodom ene članice manjši, ne večji. V Nemčiji opozarjajo, da mora biti breme pošteno porazdeljeno, Franciji pa ni pogodu rez v sredstva za kmetijstvo.

Komisija je danes v Bruslju predlagala 1279 milijard evrov težak proračun za obdobje 2021-2027.

Po mnenju danskega premierja Larsa Lokkeja Rasmussena je komisija danes predstavila predlog proračuna za 28 držav, le 27 članic pa ga bo financiralo, saj bo Velika Britanija prihodnje leto zapustila unijo. "Manjša EU bi morala pomeniti manjši proračun," je na Twitterju zapisal danski premier.

Podobnega mnenja je njegov nizozemski kolega Mark Rutte. Kot je zapisal na omenjenem socialnem omrežju, proračun EU za Nizozemsko ni sprejemljiv. "Manjša EU pomeni manjši proračun," je podobno kot Rasmussen zapisal Rutte. Ocenil je, da bi morala EU oklestiti stroške in izvesti ambiciozno modernizacijo. "Še več, breme financiranja proračuna ni pošteno porazdeljeno," je bil kritičen.

K pošteni porazdelitvi bremena je pozval tudi nemški podkancler in finančni minister Olaf Scholz. Kot ga povzema nemška tiskovna agencija dpa, je Nemčija pripravljena prevzeti odgovornost za krepitev EU, a pod pogojem, da je breme pošteno porazdeljeno na vse članice unije.

Še pred uradno predstavitvijo je bil do predloga proračuna kritičen tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz. Za nemško tiskovno agencijo dpa je dejal, da je predlog daleč od sprejemljivega. "Naš cilj mora biti vitkejša, bolj gospodarsko naravnana in učinkovita EU po brexitu," je dejal Kurz in dodal, da trenutni predlog ne dosega teh ciljev.

Poudaril je, da sledijo težka pogajanja, pri čemer se bo Avstrija povezala z večjimi neto plačnicami Nizozemsko, Dansko in Švedsko.

Nekoliko bolj zadovoljen je lahko medtem po oceni francoske tiskovne agencije AFP tamkajšnji predsednik Emmanuel Macron. Kot poroča agencija, je v 1279 milijard evrov vrednem proračunu nekaj novosti, vključno s skladom za stabilnost, za katerega se je zavzemal francoski predsednik.

V njem bo sicer na voljo "le" 30 milijard evrov, sklad pa bo namenjen naložbam v državah s skupno valuto v turbulentnih gospodarskih časih. Kot izpostavlja AFP, je sicer mehanizem daleč stran od tistega, k čemur je v septembrskem govoru pozval francoski predsednik.

Macron je tedaj v govoru pred študenti pariške Sorbone dejal, da območje evra potrebuje močnejši proračun, da bi bilo manj občutljivo na monetarne šoke. Ta proračun bi po njegovem lahko financirali s posebnim davkom v članicah območja evra.

Je pa francoska vlada kritična do znižanja sredstev za kmetijstvo. Ti bi se po predlogu znižali za okoli pet odstotkov. Tako drastičen rez je enostavno nepredstavljiv, je zapisalo francosko ministrstvo za kmetijstvo in dodalo, da Francija ne bo sprejela nikakršnega znižanja neposrednih prihodkov za kmete.