Ko depresiven kmet prodaja zemljo

V letu, ko so Slovenci optimistični kot že dolgo ne, ko se zaposlenim ni ravno treba tresti za plače in ko delodajalce tepe pomanjkanje kadra, je prezadolženi trgovec Mercator prodal manj kot leto prej, ko smo bili manj bogati in manj optimistični. To je jasen pokazatelj stanja na trgu in legitimen razlog za skrb, v Delu piše Novica Mihajlović.

Tomislav Čizmić je obljubil, da se bo znebil dolgov z odprodajo stotin odvečnih nepremičnin in z novimi prijemi, s katerimi se skušajo spet približati odtujenim kupcem. Vsem ambicioznim napovedim navkljub pa bode v oči kruto dejstvo, da je vodilni trgovec v državi, ki se je lani okitila s tigrovsko gospodarsko rastjo, prodal za 1,6 odstotka manj kot predlanskim.

Ko ta hladnokrvni menedžer prepričuje javnost, da bo kljub neugodnim rezultatom prevrednotenja nepremičnin te monetiziral brez povečane naglice, in ko govori, da ne ve, kdo bo prihodnji lastnik Mercatorja, ne more skriti izdajalske rdečice blizu ušes.

Da bi razumeli današnji položaj Mercatorja, si predstavljajmo kmeta. Rahlo ostareli možakar ne more pozabiti lepih let, ko je bil prvi na vasi. Takrat je vsevprek s posojili kupoval njive, pri širjenju kmetije so mu poleg hipotek prišle prav tudi dobre zveze v banki. Potem so prišla leta, ko je imel smolo z vremenom, malo toča, malo suša, kakšna poplava, bank pa stiske kmeta ne zanimajo, posojilo je treba vrniti.

In tako so po letih krize, ko je nekoč veliki kmet v stiski razprodal že marsikaj, a je bil še vedno razmeroma velik, prišli lepši časi.

Kako se zgodba konča, si lahko predstavlja vsak sam. Potem ko je vlada pozvala k predčasni razrešitvi varuha konkurence Andreja Matvoza zaradi nestrokovnosti v primeru Agrokor-Mercator, se zdi mogoče, da bo prezadolženo kmetijo "rešila" država. Oblastnike pri tem velja opozoriti, da dolgovi ne odidejo nikamor, na koncu jih je vedno treba plačati, opozori komentator.