Skupina Mercator lani s 184 milijonov evrov izgube

Skupina Mercator je lani predvsem zaradi enkratne slabitve nepremičnin ustvarila 184,4 milijona evrov čiste izgube. Brez enkratnih dogodkov bi skupina beležila šest milijonov evrov dobička, so sporočili iz družbe. Vrednotenje nepremičnin je sicer k izgubi prispevalo 146 milijonov evrov.

Skupina je morala vse lastne nepremičnine vrednotiti skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi in po načelu pravične vrednosti. Vrednost nepremičnin - ta na ravni skupine še vedno znaša skoraj 1,4 milijarde evrov - se je zaradi prevrednotenja zmanjšala zgolj za 1,4 odstotka, poudarjajo v Mercatorju, pri čemer računovodski standardi vse slabitve vrednosti nepremičnin upoštevajo v izkazu uspeha, vse krepitve vrednosti (te so znašale 126,9 milijona evrov) pa v kapitalu.

Vrednotenje nepremičnin je izvedla zunanja svetovalna hiša, rezultate pa sta preverili in dodatno potrdili dve zunanji strokovni instituciji. Enkratne slabitve vrednosti nepremičnin so sicer bistveno vplivale na izkaz uspeha skupine, ki je lani poslovala bolje kot v 2016. Brez negativnih enkratnih dogodkov bi namreč skupina Mercator beležila šest milijonov evrov dobička, kar je bistveno bolje kot v letu 2016, ko je poslovala z izgubo v višini 31 milijonov evrov.

Predsednik uprave Mercatorja Tomislav Čizmić je na novinarski konferenci ob predstavitvi rezultatov poudaril, da bilance s konca lanskega leta realno prikazujejo trenutno stanje v družbi. Ob trenutno znanih dejstvih Mercator novih negativnih enkratnih dogodkov ne pričakuje.

Mercator je sicer lani na ravni skupine prvič po letu 2011 posloval z 2,5-odstotno rastjo prihodkov iz osnovne maloprodajne dejavnosti, kar je Čizmić izpostavil kot še posebej velik izziv na zelo konkurenčnem slovenskem trgu. Čisti prihodki iz maloprodaje so dosegli 1,6 milijarde evrov. Skupina je ustvarila 90,6 milijona evrov normaliziranega bruto dobička iz poslovanja (normalizirani EBITDA), kar je za 45,4 odstotka več kot v letu 2016.

Družba je lani uspela izvesti prvi posel v okviru projekta monetizacije nepremičnin. Decembra je s podjetjem Retail Center iz Beograda podpisala 46 milijonov evrov vredno pogodbo o prodaji Mercator centra Beograd in pogodbo o dolgoročnem najemu dela trgovskega centra, s katerim želi poleg odprodaje poslovno nepotrebnih nepremičnin zmanjšati finančne obveznosti.

Skupne obveznosti skupine so bile ob koncu lanskega leta 882 milijonov evrov in so v enem letu upadle za 21 milijonov evrov. Neto finančni dolg se je medtem znižal za 8,5 milijona evrov na nekaj več kot 828 milijonov evrov.

Če se bodo načrti uresničili, bo Mercator z monetizacijo in prodajo poslovno nepotrebnega premoženja skupno zbral okoli 300 milijonov evrov. Mercator se želi čim prej razdolžiti, čeprav, kot poudarjajo, z monetizacijo - v Sloveniji je za monezitacijo predvidenih osem od 22 velikih trgovskih centrov - in s prodajo ne bodo hiteli.

Glede odnosov z bankami je Čizmić povedal, da te družbo podpirajo in pričakuje, da bo tako tudi v prihodnje. Podrobnosti v povezavi z dogajanjem v Agrokorju ni želel komentirati, je pa na vprašanje, koliko bank je že dalo soglasje za menjavo lastništva v Agrokorju skladno z dogovorjeno poravnavo, odgovoril, da roki sicer še niso potekli, a da je podpora bank velika že do zdaj.

Čizmić je prepričan, da je Mercator danes boljše podjetje kot pred letom dni. Družba je izpolnila vse zaveze, ki jih je dala ob predstavitvi poslovanja pred enim letom in odgovorila na izzive iz operativnega poslovanja in težav Agrokorja kot lastnika, je dejal.

Mercator, ki je vodilni regijski trgovec, je po Čizmićevih besedah v zadnjem letu tako med drugim spoštoval vse obveznosti do vseh deležnikov, okrepil sodelovanje z domačimi dobavitelji, nadaljeval z investicijami - odprli in prenovili so 261 trgovin po celotni regiji, v Sloveniji 101, ohranili so najvišji tržni delež -, po raziskavah, ki jih izvajajo, je prvič postal tudi vodilni trgovec med mladimi v skupini do 37 let, spoštoval je kolektivno pogodbo in socialni dialog.

Čizmić je med dosežki izpostavil še oblikovanje načrta izboljšanja poslovne uspešnosti, sprejem trifazne strategije do 2022, dosego soglasja, da banke ne bodo uveljavljale klavzule o navzkrižni kršitvi finančnih zavez družbe do upnikov, stroškovno optimizacijo in izboljšano upravljanje z denarnim tokom, prodajo poslovno nepotrebnega premoženja ter hiter vnovičen prevzem 83 trgovin na bosansko-hercegovskem trgu.

Med načrti za 2018 je poleg že omenjene monetizacije nepremičnin in nadaljnjega razdolževanja navedel še nadaljnjo implementacijo načrta izboljšanja poslovanja, nadaljevanje prenov trgovin po novem konceptu, ki združuje prilagajanje lokalnim specifikam in življenjskemu slogu (med drugim načrtujejo prenovo centra v Kranju in trgovine v Maximarketu), razširitev komercialne platforme Moje znamke iz Slovenije v regijo in nadaljevanje postopkov za investicijo v nov logistični in distribucijski center oz. sedež družbe na območju BTC, kjer je trenutno v teku priprava občinskega prostorskega načrta.

Čizmić vidi veliko priložnosti, Mercator pa ima po njegovih jasno strategijo. Ta predvideva osredotočanje na maloprodajno dejavnost, pri čemer pa za zdaj niso predvidene prodaje kakšne od ostalih dejavnosti, kot so Mercator Emba, Maxen in Mercator tehnika.