sobota, 14. december 2024 leto 29 / št. 349
Eurobarometer: Življenje v EU je na splošno pravično
Življenje v Evropske unije je po mnenju večine Evropejcev na splošno pravično, vendar obstajajo pomisleki glede pravosodja, političnih odločitev in dohodkovne neenakosti, kaže danes objavljena raziskava Eurobarometer o pravičnosti v EU.
V Sloveniji 88 odstotkov vprašanih meni, da so srečni, medtem ko v celotni EU ta delež znaša 83 odstotkov, kažejo rezultati ankete, ki jih objavila Evropska komisija. Na splošno je verjetneje, da bolje izobraženi, mlajši in premožnejši menijo, da so stvari pravične.
Več kot polovica vprašanih v EU oziroma 58 odstotkov pravi, da imajo ljudje enake možnosti za boljši jutri, v Sloveniji pa jih je takšnega mnenja 42 odstotkov. 46 odstotkov ljudi v celotni EU je medtem odgovorilo, da so možnosti za boljšo prihodnost enakovrednejše kot pred 30 leti. V Sloveniji ta delež znaša 35 odstotkov.
Da so razlike v prihodkih ljudi v njihovih državah prevelike, v celotni EU meni 84 odstotkov Evropejcev in 90 odstotkov Slovencev. 81 odstotkov ljudi v EU se strinja, da bi morala njihova država sprejeti ukrepe za zmanjšanje razlik. S tem se strinja 90 odstotkov Slovencev, tudi v vseh drugih državah, razen na Danskem, ta delež presega 60 odstotkov, so sporočili danes v Bruslju.
Za veliko večino vprašanih državljanov EU sta za uspeh v življenju bistvena ali pomembna dobro zdravje (98 odstotkov) in kakovostna izobrazba (94 odstotkov). Pri Slovencih ta dva znašata 98 in 84 odstotkov. Več kot 90 odstotkov Evropejcev meni, da sta bistvena ali pomembna tudi trdo delo in poznavanje pravih ljudi, medtem ko premožna družina, politične zveze in določena narodnost ali spol veljajo za manj pomembne.
Na splošno 47 odstotkov prebivalcev EU meni, da je globalizacija pozitivna, 21 odstotkov pa se jih s tem ne strinja. 39 odstotkov jih je prepričanih, da je priseljevanje v njihovo državo pozitivno, medtem ko se jih 33 odstotkov s tem ne strinja.
Kot so navedli v Bruslju, je komisija pravičnost v EU določila za temelj svojih političnih prednostnih nalog. V okviru evropskega stebra socialnih pravic je pripravila številne pravne in politične pobude na tem področju ter predloge za ustvarjanje bolj predvidljivih in preglednih delovnih pogojev in dostopa do socialne zaščite za vse. Prav tako si prizadeva za vzpostavitev evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025, predlagala pa je tudi več pobud o izobraževanju, mladih in kulturi.
