Slovenci računajo, da bo šla krivulja v Budimpešti spet navzgor

V nedeljo se bo v madžarski prestolnici začelo letošnje drugoligaško svetovno prvenstvo v hokeju. Slovenija si bo v konkurenci Italije, Kazahstana, Madžarske, Poljske in Velike Britanije skušala priboriti vozovnico za elito 2019.

Značilnost slovenskega reprezentančnega hokeja je nihanje. Slovenija je nenehno na poti med elito in drugo ligo; od leta 2001, ko si je prvič izborila sodelovanje z najmočnejšimi tekmeci na svetu, je na elitnem SP igrala devetkrat. Na drugoligaških SP pa bo letošnji nastop v Budimpešti osmi po letu 2001.

V zadnjih skorajda dveh desetletjih je pot slovenske hokejske reprezentance na svetovnih prvenstvih precej podobna. Velikokrat na meji med elitno skupino in nižjim rangom tekmovanja (divizija I, skupina A) je Slovenija že navajena na sistem gor - dol. Nazadnje je bilo na SP 2017 "dol", Slovenci upajo, da bo šlo letos spet "gor".

Prvič se je v elitni konkurenci Slovenija znašla leta 2002 na Švedskem, potem ko si je uvrstitev med najboljše priborila doma na prvenstvu v Ljubljani 2001. Sledile pa so selitve. Leta 2003 na Finskem so Slovenci prvič izpadli, a se nato tudi takoj vrnili z uspehom na drugoligaškem tekmovanju na Poljskem v Gdansku.

Vrnitev je bila takrat hitra in je zdržala dve leti, saj so se Slovenci leta 2005 v Avstriji, ko so igrali v Innsbrucku, obdržali med elito, od koder pa so spet izpadli leta 2006 v Latviji.

Nov uspešen projekt reševanja je bilo domače drugoligaško prvenstvo 2007 v Ljubljani, po katerem so leta 2008 slovenski hokejisti nastopili na elitnem SP v Kanadi v Halifaxu, a se spet takoj poslovili.

Naslednje leto pa so prvič (in edinkrat doslej) obtičali med drugoligaši, saj je bila Slovenija v Litvi le druga, zato pa je bilo drugače leta 2010, spet doma v Ljubljani: s prvim mestom si je slovenska vrsta spet zagotovila nastop med najboljšimi, tokrat leta 2011 na Slovaškem.

A je spet sledila takojšnja pot nazaj navzdol, naslednje leto pa novo domače prvenstvo, spet uspešno: s prvim mestom v Ljubljani se je odprla pot na SP 2013 na Švedskem - od tam pa nova selitev navzdol.

Leta 2014 je bilo SP divizije I v Južni Koreji, prineslo je prvo mesto in s tem nastop na elitnem SP na Češkem. V Ostravi 2015 so Slovenci pristali na zadnjem mestu in tako je Slovenija leta 2016 spet pristala med drugoligaši, te konkurence so se potem slovenski igralci za eno leto rešili konec aprila, ko so slavili v Katovicah.

Lanski Pariz na najvišji ravni ni ostal v lepem spominu: Slovenija je po bledih predstavah v predtekmovanju končala na zadnjem mestu in se za letos spet preselila med drugoligaše.

A ob teh nihanjih reprezentance na svetovnih prvenstvih velja seveda omeniti še poseben dosežek oziroma dva, s katerim Slovenci presenečajo vse hokejske poznavalce; ekipa, ki jo v Sloveniji komajda sestavijo iz zelo ozkega nabora igralcev, se je v zadnjih letih skorajda specializirala za olimpijske nastope. Leta 2013 so bili Slovenci prvič uspešni v kvalifikacijah in se uvrstili na OI v Sočiju, kjer so leto pozneje tudi zelo prijetno presenetili. A se niso ustavili, podoben podvig so ponovili leta 2017 v Belorusiji, letos pa so uspešno nastopili še na drugih OI v Južni Koreji.