Erjavec: Odgovor Hrvaške na pismo glede arbitraže dokaz o obstoju sodbe

Po besedah slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca je današnja izjava hrvaških oblasti, da se bo Hrvaška izrekla o tožbi Slovenije proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe in tudi ustno pojasnila svoja stališča, dokaz, da arbitražna razsodba obstaja.

"To je dokaz o tem, da arbitražna obsodba obstaja," je danes ob obisku zunanjega ministra BiH Igorja Crnadaka v Ljubljani dejal Erjavec. "Sem zadovoljen, da bodo dali odgovor in da se bodo udeležili tega srečanja v Bruslju, če bo sklican sestanek," je dodal.

Hrvaška se bo do 17. aprila pisno izrekla o tožbi Slovenije zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe, kot jo je pozvala Evropska komisija, je danes poročal hrvaški časnik Jutarnji list. Ustno bo Hrvaška svoja stališča pojasnila na ustni obravnavi, predvideni za 2. maj v Bruslju.

Kot so za časnik pojasnili na zunanjem ministrstvu v Zagrebu, bo Hrvaška odgovorila na vse trditve Slovenije ter izpostavila stališče, da z nesprejemanjem in neizvajanjem arbitražne razsodbe o meji med državama, ki je rezultat arbitražnega postopka, ki ga je Slovenija kompromitirala in mu odvzela verodostojnost, ne krši prava Evropske unije.

Medtem je hrvaški premier Andrej Plenković danes potrdil, da bo Hrvaška pisno odgovorila na pismo, ki ga je Slovenija naslovila na Evropsko komisijo. Kot so zapisali na Twitterju hrvaške vlade, hrvaško zunanje ministrstvo pripravlja odgovor.

Slovenija je pismo v povezavi s tožbo proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe Evropski komisiji predala 16. marca v okviru 259. člena lizbonske pogodbe.

Vsebina pisma za zdaj ostaja zaupne narave. Po doslej razkritih informacijah naj bi pismo vsebovalo povsem konkretne kršitve evropskega prava zaradi hrvaškega zavračanja arbitražne sodbe o meji med državama, s tem pa tudi vse elemente tožbe. Po neuradnih informacijah naj bi z vsemi prilogami, med katerimi naj bi bili tudi zemljevidi, presegalo sto strani.

Ko Evropska komisija prejme pismo, posredovano na podlagi 259. člena lizbonske pogodbe, ima tri mesece časa za odziv. Komisija lahko sama sproži postopek proti Hrvaški, kar lahko sicer stori na podlagi 258. člena, zgolj poda mnenje o primeru ali pa ne stori ničesar. Če komisija v treh mesecih ne bo ukrepala, bo Slovenija po napovedih s postopki tožbe na Sodišču EU nadaljevala sama.

Ustna obravnava, predvidena v sklopu 259. člena, naj bi potekala na strokovni ravni in za zaprtimi vrati.