Bruselj z "novim dogovorom" za krepitev pravic potrošnikov

Evropska komisija je danes predlagala "nov dogovor" za krepitev pravic potrošnikov, ki predvideva učinkovitejše kazni za kršitelje in možnost skupinske tožbe v celotni uniji ter krepi ukrepanje proti dvojni kakovosti proizvodov. Sveženj daje zobe potrošniški zakonodaji, ni pa potreben "kvantni skok", ocenjujejo v evropski potrošniški organizaciji.

Namen novega svežnja s štirimi ključnimi točkami je zlasti zagotoviti ustrezno izvajanje evropskih pravil o varstvu potrošnikov, ki so sicer že med najstrožjimi na svetu. Problem neučinkovitega izvajanja pravil sta na primer osvetlili nedavni aferi z dizelskimi vozili Dieselgate in z zlorabo osebnih podatkov uporabnikov Facebooka.

Sveženj omogoča, da bodo lahko potrošniške organizacije v vseh članicah unije sprožile zastopniške tožbe ter zahtevale odškodnino in nadomestitev ali popravilo izdelka v imenu skupine potrošnikov, oškodovanih zaradi nezakonite poslovne prakse. V nekaterih članicah potrošniki že lahko sprožijo skupinske tožbe na sodiščih, a odslej naj bi bila ta možnost na voljo v vseh državah EU.

V Bruslju ob tem izpostavljajo, da veljajo za to vrsto tožb strogi zaščitni ukrepi in da se bistveno razlikuje od skupinskih tožb v ameriškem sistemu. Zastopniških tožb ne bodo mogle sprožiti odvetniške pisarne, temveč samo subjekti, kot so nepridobitne potrošniške organizacije, ki izpolnjujejo stroga merila, nadzoroval pa jih bo javni organ.

Novi dogovor naj bi potrošnikom tudi zagotavljal pravico do uveljavljanja individualnih pravnih sredstev v vseh članicah unije. Gre na primer za finančne odškodnine ali odstop od pogodbe, če so bili oškodovani zaradi nepoštene poslovne prakse, kot je agresivno ali zavajajoče trženje. Varstvo na tem področju se med članicami EU trenutno močno razlikuje.

Druga ključna točka so učinkovitejše kazni za kršitelje pravil o varstvu potrošnikov, saj organi za varstvo potrošnikov v EU sedaj niso dobro opremljeni za kaznovanje v primeru "množične škode". Višine kazni se med članicami trenutno močno razlikujejo in so pogosto prenizke, da bi dejansko odvračale od kršitev, zlasti velika podjetja, ki poslujejo čezmejno.

Nacionalni organi za varstvo potrošnikov bodo imeli v skladu s predlogom pooblastila, da usklajeno naložijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni. Za obsežne kršitve, ki bodo oškodovale potrošnike v več članicah EU, bo predvidena najvišja denarna kazen v vrednost štirih odstotkov letnega prometa trgovca v vsaki zadevni članici.

Novi dogovor naj bi tudi okrepil pravice potrošnikov na spletu, na primer z večjo preglednostjo spletnih trgovin. Potrošniki bodo morali biti med nakupovanjem na spletnih trgih jasno obveščeni, ali izdelke in storitve kupujejo pri trgovcu ali posamezniku, da bodo vedeli, ali jih v primeru težav varujejo pravice potrošnikov.

Poleg tega sveženj razširja pravico odstopa od pogodbe v primeru plačljivih digitalnih storitev v štirinajstih dneh na "brezplačne" digitalne storitve, pri katerih potrošniki zagotovijo svoje osebne podatke, vendar jih ne plačajo z denarjem. To običajno velja za storitve shranjevanja v oblaku, družbene medije in račune elektronske pošte.

Novi dogovor v odziv na pripombe zlasti vzhodnih članic zaradi dvojne kakovosti proizvodov vključuje tudi posodobitev pravil o nepoštenih poslovnih praksah, tako da bo ta izrecno določala, da lahko nacionalni organi obravnavajo zavajajoče poslovne prakse, v okviru katerih se izdelki tržijo kot enaki v več državah EU, če se njihova sestava ali značilnosti bistveno razlikujejo.

Sveženj komisije nosi ambiciozno ime "novega dogovora" ameriškega predsednika Franklina Roosevelta, novega gospodarskega programa v odziv na veliko depresijo konec dvajsetih let prejšnjega stoletja, ki je z državnimi ukrepi za spodbuditev gospodarstva prispeval k okrevanju ameriškega gospodarstva po krizi.

Pa je ime upravičeno? V evropski potrošniški organizaciji Beuc ocenjujejo, da daje sveženj zobe evropski potrošniški zakonodaji in da je nedvomno veliko izboljšanje sedanjega stanja, ko je spoštovanje pravic potrošnikov prepogosto misija nemogoče, ni pa "kvantni skok", ki bi bil potreben. Očitajo tudi, da sta predloga strožjih kazni in skupinske tožbe veliko prepozna.