Slovenija se ob 4. aprilu pridružuje boju proti pehotnim minam

Slovenija se je tudi letos pridružila akcijam ob 4. aprilu, mednarodnem dnevu boja proti pehotnim minam. Na zunanjem ministrstvu so izvedli skupinsko akcijo "Posodi svojo nogo - Zavihaj hlačnico" in opozorili, da je problematika min še vedno živa tudi v slovenski soseščini.

Vsako leto je 4. april dan osveščanja in pomoči na področju boja proti protipehotnim minam. Dan se običajno obeležuje z zavihano hlačnico in objavo fotografije na kakem spletnem družbenem omrežju. Namen akcije je opozoriti na nevarnost min in javnost pozvati k solidarnosti z žrtvami min ter okrepitvi prizadevanj za prepoved njihove uporabe.

Kot poudarjajo na MZZ, se s tovrstno akcijo vsaj na simboličen način dotaknemo žrtev in tistih, ki še vedno živijo v neposredni bližini minsko onesnaženih območij.

Mine skupaj z drugimi neeksplodiranimi sredstvi in ostanki vojn prepogosto zahtevajo civilne žrtve, novim žrtvam min in ostankov vojne pa smo še vedno priča tudi v državah v neposredni bližini Slovenije, poudarjajo.

Hlačnice so zavihali tudi zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle, in uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve ter ob tej priložnosti pozvali vse k pridružitvi akciji.

Slovenija je bila sicer ena izmed prvih držav, ki je ratificirala konvencijo o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju oz. ottawsko konvencijo. Konvencijo je doslej podpisalo 164 držav.

Slovenija je na področju boja proti protipehotnim minam in ostankom vojne aktivna dve desetletji. Slovenska vlada je leta 1998 ustanovila ITF Ustanovo za krepitev človekove varnosti, neprofitno humanitarno ustanovo, katere prvotni namen je bil pomagati Bosni in Hercegovini pri uveljavljanju mirovnega sporazuma in zagotavljati njenim prebivalcem pomoč in podporo v času po koncu vojne.

BiH sicer kljub dolgoletnemu intenzivnemu delu in podpori donatorjev še vedno ni povsem varna, saj ostaja najbolj minsko onesnažena država v Evropi ter ena izmed najbolj onesnaženih držav z minami na svetu. Minsko sumljivega je še vedno okoli dva odstotka celotnega ozemlja BiH, opozarjajo v ITF.

ITF je sicer v dvajsetih letih svoje delovanje razširil ne le na območje ostalih držav jugovzhodne Evrope, temveč tudi na države Južnega Kavkaza, Srednje Azije, Bližnjega vzhoda, Severne in Zahodne Afrike, Latinske Amerike in Baltskih držav ter tako postal mednarodno uveljavljena nepridobitna organizacija, ki skupno deluje v 31 državah, njene dejavnosti pa obsegajo odstranjevanje min, pomoč žrtvam min in naslavljanje drugih groženj človekovi varnosti.

Do danes je ITF s pomočjo donatorjev izvedel več kot 3100 projektov, zbral preko 430 milijonov ameriških dolarjev, očistil 148 kvadratnih kilometrov ozemlja, onesnaženega z minami, 1303 žrtvam min omogočil rehabilitacijo in več kot 500.000 oseb, med njimi veliko otrok, vključil v programe osveščanja o nevarnosti protipehotnih min.

V ITF poudarjajo, da so dosedanja prizadevanja za svet brez min tudi obrodila sadove. Po podatkih organizacije Landmine Monitor je bilo v letu 2016 minsko očiščenih 170 kvadratnih kilometrov ozemlja po svetu. Uničenih je bilo več kot 261.000 min, kar je več kot 100.000 kosov več kot leto prej.

Največ ozemlja je bilo očiščenega v Afganistanu, na Hrvaškem, v Iraku in Kambodži. Očiščeno ozemlje v teh štirih državah predstavlja skupno 83 odstotkov vsega očiščenega ozemlja na svetu v letu 2016.

V letu 2016 je bilo zabeleženih tudi najmanj 8605 žrtev min in drugih eksplozivnih ostankov vojne. Donatorji in prizadete države pa so za podporo protiminskim dejavnostim prispevale okoli 564,5 milijona ameriških dolarjev, kar je za sedem odstotkov več kot v letu 2015, so še sporočili iz ITF.