Nevarnost spomladi - vse več obolelih za boleznimi, ki jih prenašajo klopi!

Z začetkom pomladi in toplejšim vremenom se je povečala tudi aktivnost klopov in nevarnost okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo. Število prijavljenih primerov obolelih je po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje v zadnjih dveh letih naraslo. Poleg tega je pri nas daleč najpogostejša lymska borelioza, so povedali na novinarski konferenci.

V Sloveniji klopi poleg borelioze prenašajo tudi klopni menigoencefalitis in humano granulocitno anaplazmozo. Ondina Jordan Markočič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je dejala, da so največje število prijavljenih primerov obolelih za klopnim menigoencefalitisom beležili leta 2013, ko so takih primerov našteli čez 300, v zadnjih dveh letih pa se število po vmesnem padcu zopet povečuje. Lani so tako zabeležili 104 primere obolenj. Tudi pri stopnji obolevnosti se kaže trend naraščanja.

Podobne številke primerov so tudi pri lymski boreliozi. Kot je danes poudarila Jordan Markočičeva, pa so v primeru te bolezni številke mnogo višje. Leta 2013 so zabeležili malo manj kot 7000 prijavljenih primerov, leta 2017 pa 4500.

Poleg tega so pri nas moški za približno 20 odstotkov pogosteje oboleli za klopnim menigoencefalitisom kot ženske, pri boreliozi pa zbolevajo pogosteje ženske. Pri klopnem menigoencefalitisu so pri obolevanju v ospredju Koroška, Gorenjska in tudi ljubljanska regija, pri boreliozi pa so na NIJZ zabeležili med drugim več primerov iz Primorske in Prekmurske ter novomeške regije, kjer primerov meningoencefalitisa skoraj ni.

Franc Strle s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pa je med drugim poudaril, da je pri nas več kot 50 odstotkov klopov nosilcev borelioze. Delež nosilcev virusa klopnega menigoencefalitisa je pod enim odstotkom, delež povzročitelja anaplazmoze pa je razmeroma majhen.

Po Strletovih besedah so pri vseh treh boleznih brezsimptomne okužbe zelo pogoste. Pri klopnem menigoencefalitisu je takšnih kar 75 do 98 odstotkov okužb, pri boreliozi vsaj 50 odstotkov, pri anaplazmozi pa je trikrat več okužb brez simptomov kot simptomatičnih.

Pri dokazovanju okužb posameznih bolezni pa ima po besedah Tatjane Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pomembno vlogo laboratorijska diagnostika. Podatki iz kliničnih in mikrobioloških laboratorijev namreč zdravnikom pomagajo pri obravnavi bolnikov in nadaljnjem zdravljenju.

"Samo na podlagi kliničnih podatkov iz kliničnega laboratorija je zelo težko potrditi, da gre za nekega povzročitelja bolezni, ki jih prenašajo klopi, in je to treba potrditi tudi v naših laboratorijih," je pojasnila Avšič Župančeva. Dodala je tudi, da je pri tem pomembno, da vzorec vzamejo pravočasno in na pravem mestu.

NIJZ je bil sicer tudi predlagatelj brezplačnega cepljenja proti klopnemu menigoencefalitisu za triletne otroke in za stare med 45 in 50 let. Glede tega je Jordan Markočičeva pojasnila, da o financiranju cepljenja ne more nič povedati, saj da je to stvar odločevalcev. Poleg tega tudi ni mogla zatrditi, ali bo predlog prišel v nacionalni cepilni program v letu 2018 ali ne.