Komisija DZ za Teš 6 znova o osnutku končnega poročila

Komisija DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 bo imela danes na mizi znova osnutek končnega poročila. To naj bi pokazalo, da so vse vlade od vključno leta 2004 do vključno leta 2012 ravnale neodgovorno ali vsaj malomarno ter podrejeno investitorju, torej Termoelektrarni Šoštanj (Teš).

Ključna ugotovitev končnega poročila, v katerem sta zajeti tudi dve vmesni poročili (o ceni in količini premoga ter izogibanju javnemu naročanju), naj bi bila, da je šesti blok šoštanjske termoelektrarne (Teš 6) vzorčni primer delovanja ugrabljene države, za katero največji del odgovornosti nosijo trije ključni možje iz obdobja vlade Boruta Pahorja: takratni predsednik vlade, nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik in nekdanji finančni minister Franc Križanič.

Križanič naj bi bil kot nekdanji svetovalec Teša in nadzornik HSE "ves čas obveščen o stanju na projektu, a leta 2009 ni opozoril na probleme", Lahovnik "ni prisluhnil opozorilom", Pahor pa je kot predsednik vlade ustanovil strateški svet za energetiko, a "zaradi pritiska lobijev, ki so bili za investicijo", seje ni sklical več kot eno leto, je poročal portal.

Politično odgovornost pa po oceni piscev poročila nosita tudi dve Janševi vladi in nekdanja poslanca: zdajšnji velenjski župan Bojan Kontič in Srečko Meh, ki sta ločeno v parlamentarno proceduro vložila zakon o državnem poroštvu za 440-milijonsko posojilo Evropske investicijske banke, a naj bi vedela, da je načrtovana cena premoga, na kateri je temeljila ekonomika projekta, lažna.

Kontič je ta teden v pismu predsedniku komisije DZ Matjažu Hanžku zanikal politično ali kakršnokoli drugo odgovornost za domnevno preplačan Teš 6, z načrtovano ceno premoga pa da je bil seznanjen in ni imel nobenega razloga, da bi vanjo podvomil. Kontič od Hanžka pričakuje opravičilo, sicer ga je pripravljen iskati po pravni poti.

Prva Janševa vlada je "sprejemala odločitev, ki jih ni dovolj dobro premislila". Čeprav je bila naložba leta 2006 vredna le 600 milijonov evrov, se je še pred koncem mandata prve Janševe vlade podražila na milijardo evrov, a na to vlada kot skupščina HSE ni reagirala. Komisija s prstom kaže na Janšo, nekdanjega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka in nekdanjega ministra za finance, pokojnega Andreja Bajuka, je še poročal Siol.