Ideja za panoramsko dvigalo izbrana: Tako naj bi Markovec povezali z obalnim območjem (FOTO)

Panoramsko dvigalo, ki naj bi povezovalo Markovec, obalni pas in mestno središče, je korak bližje k uresničitvi. Mestna občina Koper je med idejami, ki so prispele v okviru javnega natečaja, izbrala najboljšo rešitev. Kako naj bi izgledalo? 

Javni natečaj Mestne občine Koper, s katerim je iskala najprimernejšo rešitev za vzpostavitev t. i. vertikalne mobilne povezave, ki bi Koper povezala z Markovim hribom, je zaključen. Prispelo je pet idej, v ožji krog pa sta se uvrstili dve, piše Radio Koper. Na koncu je bila izbrana rešitev Studia Pirss.

Spomnimo, da si je Mestna občina Koper že pred časom zamislila, da bi nekaj več kot 50 metrov višinske razlike med Markovcem in Žusterno premostila z dvigalom, ki bi ga umestila v bližino sprehajališča med Koprom in Žusterno. V natečajni nalogi so morali prijavitelji med drugim ponuditi rešitev vertikalne mobilne povezave v obliki panoramskega dvigala in razglednega stolpa.

Strokovno komisijo je najbolj prepričal elaborat tandema arhitektov Massimiliana Fuksasa, svetovno priznanega arhitekta iz Rima, in slovenskega arhitekta Sandija Pirša. Njuna rešitev predvideva umestitev vertikalno vzpenjajoče se dvojne krožne spirale, ki bi hkrati predstavljala nov simbolni element mesta.

Nov simbolni element mesta

Stolp oz. vertikala z dvema krožnima spiralama ima po besedah Sandija Pirša še globji, simbolni pomeni, spirali namreč predstavljata dve prepletajoči se naciji, kulturi, ki na tem območju sobivata in se dopolnjujeta na vseh področjih. Capo Grande - stolpnica, ki bi lahko v prvi fazi dosegla višino do 80 metrov, v naslednji fazi pa bi jo nadgradili do višine 111 metrov, so namreč simbolno poimenovali tudi stolpnica miru - peace tower. Vanjo bi umestili dve oziroma tri moderna in nekoliko nevsakdanja panoramska dvigala, ki bi bila nagnjena pod določenim kotom in bi predstavjala ne samo odlično rešitev za premostitev višinske razlike med obalnim delom in Markovcem, temveč bi bila atraktivna tudi z vidika turistične ponudbe. K sodelovanju tako nameravajo povabiti enega vodilnih proizvajalcev naprednih in sofisticiranih dvigal na svetu, Maspero Elevatori, ki svoje produkte uspešno trži po vsem svetu. V spodnjem delu vertikale bi svoj prostor našle tudi športno rekreacijske vsebine: spiralni zaprti adrenalinski tobogan in umetna plezalna stena, razmišljajo pa tudi o možnostih umestitve jeklenice za adrenalinski spust, t. i. zip line-a.

Nove vsebine bi dobile tudi površine ob vznožju stolpa, kjer bi uredili park, postavili igrala, tlakovce in sodobno urbano opremo, javne sanitarije, kiosk in gostinsko ponudbo, del površin pa bi bil namenjen tudi športno rekreacijskim vsebinam, predvsem vodnim športom. Ob obali, kjer bi uredili tudi plažo sta avtorja predvidela še ureditev pomola, ki omogoča vzpostavitev ladijske povezave. V okviru nove ureditve bi postavili tudi kolesarnice in stolp smiselno navezali na obstoječo kolesarsko infrastrukturo.

Nove vsebine bodo zaživele tudi na območju današnjega spominskega parka ob osnovni šoli Antona Ukmarja, kjer nameravajo urediti večnamensko ploščad, "trg z vodnim motivom, amfiteater, otroško igrišče, zelene površine", so samo nekatere od predvidenih vsebin, ki jih je zaupal Pirš. Na tem delu je predviden tudi večnamenski objekt, z razglediščem, gostinskim lokalom in restavracijo v prvem nadstropju ter promocijskim prodajnim mestom in vstopno/izstopno točko na dvigalo v pritličju. Vertikala s panoramskimi dvigali in razgledna ploščad bi povezoval 100 metrov dolg stekleni most modernega dizajna.

V okviru natečaja sta avtorja predvidela tudi mobilnostne rešitve za območje od ulice Vena Pilona do Kvedrove ulice na vrhu Markovega hriba, in sicer z atraktivno od motornega prometa ločeno izvennivojsko potjo, namenjeno pešcem in kolesarjem ter več različnimi dvigali in mostovi, ki bi bistveno olajašali premostitev višinske razlike.

Če gre vse po načrtih bi lahko potrebno gradbeno dovoljenje pridobili do septembra, kar je tudi eden od pogojev, da je lahko občina s projektom kandidirala za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev iz naslova Celostnih teritorialnih naložb.

Članek omogoča: REGIONAL OBALA