Na ruskih volitvah visoka udeležba in številne nepravilnosti

Današnje predsedniške volitve v Rusiji zaznamuje visoka udeležba, ki je do 18. ure po moskovskem času (16. ure po srednjeevropskem) znašala 53 odstotkov. Opazovalci iz vrst opozicije in nevladnikov pa poročajo o številnih nepravilnostih pri glasovanju, med drugim jim sploh ne dovolijo na nekatera volišča.

V večini regij je bila udeležba do 18. ure višja kot pred šestimi leti, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass pojasnil namestnik predsednice državne volilne komisije Nikolaj Bulajev. Do 10. ure po moskovskem času je danes glas oddalo 16,55 odstotka volivcev, leta 2012 pa samo 6,53 odstotka.

Volišča so se sicer na Daljnem vzhodu odprla že v soboto ob 21. uri po srednjeevropskem času, v Moskvi in gosto poseljenem zahodu Rusije pa danes ob 6. uri zjutraj po srednjeevropskem času.

Danes ruskega predsednika volijo tudi na ukrajinskem polotoku Krim, ki si ga je Rusija priključila pred natanko štirimi leti. Na volišča je bilo tam pozvanih 1,5 milijona ljudi, do 12. ure se jih volitev udeležilo okoli 35 odstotkov.

Ukrajina sicer glasovanju na Krimu ostro nasprotuje in ukrajinske oblasti so danes protestno blokirale ruske konzulate in veleposlaništvo. V poslopja v Kijevu, Harkovu, Odesi in Lvovu so spuščali zgolj diplomate. Moskva je Kijevu zato očitala, da Rusom v Ukrajini preprečuje glasovanje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ruska nevladna organizacija Golos, ki je specializirana za opazovanje volitev, je danes zabeležila že okoli 2400 primerov volilnih nepravilnosti. Med drugim so jim preprečevali opravljanje dela, zabeležili so tudi številne primere večkratnega glasovanja. Golos sicer seznam ugotovljenih nepravilnosti in kršitev objavlja na spletu.

Na volišča je okoli 33.000 prostovoljcev poslal tudi opozicijski voditelj Aleksej Navalni, ki se sam ne sme potegovati za predsednika. Tudi njim preprečujejo dostop do volišč, poroča dpa. "Tisti, ki so mislili, da bo tokrat manj nepravilnosti, ker je Putin že zmagal, so se zmotili," je ob tem povedal Navalni.

Na številnih voliščih sicer danes odmevajo patriotske pesmi, ljudem delijo brezplačno hrano in jih na volišča celo vozijo kar z avtobusi, za otroke pa so pripravili posebne zabavne programe.

Volitve sicer spremljajo tudi mednarodni opazovalci, bilo naj bi jih okoli 1300. Od tega jih je skoraj 600 poslala Organizacija za sodelovanje in varnost v Evropi (Ovse).

Predsednica volilne komisije Ela Pamfilova je povedala, da se volilna komisija sooča s kibernetskimi napadi na njihovo računalniško omrežje iz tujine. Doslej so morali preprečiti napade iz 15 držav. Server so napadalci preobremenili, zaradi česar se je sesul, je dodala.

Med tistimi, ki so na enem od volišč v Moskvi danes zjutraj oddali svoj glas, je tudi predsednik Vladimir Putin, ki se mu obeta gladka zmaga. Ob tem je dejal, da je "prepričan v pravilnost programa, ki ga predlagam za državo". Volilnega izida ni želel napovedovati. Kot je zatrdil, mu je vseeno, s kakšno prednostjo bo zmagal, zadovoljen bo z vsakim odstotkom, ki mu bo omogočil nadaljnje "izpolnjevanje nalog predsednika".

Patriarh ruske pravoslavne cerkve Kiril je ob oddaji glasu v bližini prestolnice izrazil upanje, da bodo volitve "okrepile enotnost ruske družbe in suverenost Rusije". "Rusija danes izbira svojega predsednika, svojo prihodnost," je dejal.

Volišča so se bodo zaprla ob 19. uri po lokalnem času, nazadnje v ruski eksklavi Kaliningrad na meji z EU. Takrat naj bi bili tudi znani prvi rezultati. Zaradi velikih časovnih razlik, saj Rusija obsega kar 11 različnih časovnih pasov, bodo do zaprtja volišč na zahodu države na vzhodu Rusije, še posebej pa na Daljnem vzhodu in Sibiriji, kjer so volišča zdaj že več ur zaprta, že lahko prešteli precejšen delež glasovnic.

Volilnih upravičencev v Rusiji je približno 109 milijonov.

65-letni Putin, ki Rusiji kot predsednik ali premier vlada že od leta 1999, tudi na tokratnih volitvah nima prave konkurence, saj so glavnega opozicijskega politika Navalnega izločili iz tekme. Eden najglasnejših Putinovih kritikov ni smel kandidirati zaradi obsodbe na pogojno zaporno kazen pred petimi leti. 41-letnik je nato pozval k bojkotu "kvazivolitev" in izrazil upanje, da bo na volišča prišlo čim manj ljudi.

S Putinom, ki bo ob zmagi predsednik ostal do leta 2024, se za predsedniški položaj tako danes meri sedem kandidatov, ki pa jim ankete vsem napovedujejo po le nekaj odstotkov glasov.

To bo Putinov četrti predsedniški mandat in morda tudi zadnji, saj ustava dovoljuje zgolj dva zaporedna šestletna mandata. V preteklosti ga to sicer ni ustavilo. Putin bi lahko tako kot leta 2008 znova postal premier, nato pa bi se lahko znova potegoval za predsedniški položaj.