Veliki planini se letos obeta obnova žičniškega sistema in objektov

Občina Kamnik podpira razvoj turizma kot eno od strateško pomembnih panog za lokalno skupnost. Ker je območje Velike planine izredno priljubljena izletniška točka, bo občina v okviru letošnjega, 35,5-milijonskega proračuna, v obnovo žičniškega sistema vložila 221.000 evrov. Dodatnih 400.000 evrov pa bo v posodobitev objektov primaknila družba.

Velika planina se uvršča med najbolj turistično obiskana območja Slovenije, saj jo letno obišče od 200.000 do 250.000 domačih in tujih gostov. "Predstavlja unikum slovenske kulturne krajine in je ogledalo tisočletne pašne skupnosti, ki še danes odraža prvotni pašniški in etnografski značaj planote," so odgovorili z občine, ki bo družbo Velika planina letos dokapitalizirala z 221.000 evri.

"Vlaganja v žičniški sistem zagotavljajo varno delovanje nihalke in drugih žičniških naprav, ki omogočajo ljudem obisk Velike planine. Z vlaganji v žičniški sistem občina posledično zagotavlja ohranjanje te alpske planote z vso njeno pestrostjo in raznolikostjo, pri čemer je posebna skrb namenjena varstvu okolja," so navedli na občini.

Z dokapitalizacijo so predvidena investicijsko vzdrževalna dela in pregledi: zamenjali bodo napenjalne vrvi in sidrne konuse na vlečni vrvi, izdelali varnostne analize, opravili temeljit statični pregled trdnosti betona zgornje postaje, magnetno-induktivni pregled vlečne vrvi in drugo. Prav tako bodo izvedli redna vzdrževalna dela in nakupili prižme za sedežnico ter sofinancirali izgradnjo infrastrukture za prevoze z žičniškimi napravami v novozgrajenem objektu ob spodnji postaji nihalke na Veliko planino, saj je lani pogorel gostinski obrat Pod žičnico.

V letošnjem letu bo tudi družba Velika planina kot upravljavec žičniških sistemov, ki je sicer v 100-odstotni lasti kamniške občine, investirala okoli 400.000 evrov lastnih sredstev, in sicer v posodobitev oz. obnovo gostinskih ter turističnih objektov.

"Znano je, da upravljavec žičniških sistemov nikjer v svetu ni sposoben sam investirati večjih finančnih sredstev v žičniški sistem," je dejal direktor družbe Leon Keder in dodal, da bo večina sredstev šla v izgradnjo novega objekta pri spodnji postaji nihalke.

Spomnil je, da je v tujini malce drugačen sistem financiranja žičniških naprav, kot je to v Sloveniji. Kot je pojasnil, vsi turistični delavci, denimo gostinci, hotelirji, lastniki zasebnih nastanitev, bencinskih črpalk, trgovin, ki so v neposredni okolici smučišč, upravljavcu namenijo določena sredstva za razvoj in posodobitev naprav. Omenil je študije, v katerih se vsak zapravljen evro za nakup vozovnice, petkrat do sedemkrat povrne lokalnim turističnim delavcem.

"V Sloveniji pa smo upravljavci žičniških sistemov prepuščeni samemu sebi, kar pomeni, da od lokalnih hotelirjev in drugih turističnih subjektov neposredno ne prejmemo ničesar," je razočarano dejal Keder.

Občina je z dosedanjimi dokapitalizacijami zagotavljala, da je družba lahko poslovala. "Drugi turistični centri imajo različno lastniško strukturo, vsi pa imajo podobne težave glede financiranja," je še izpostavil Keder.