Nadaljuje se iskanje odgovornih za pranje denarja v bankah

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki se ukvarja s sumi pranja denarja v NLB in Novi KBM, danes nadaljuje z zaslišanji prič, ki prihajajo iz vrst organov pregona in nadzora. Direktor bančnega poslovanja v Banki Slovenije Matej Krumberger je ocenil, da je bil primer Farrokh eden bolj deviantnih primerov slovenskega bančnega prostora.

Krumberger je dejal, da je bil primer Farrokh, v okviru katerega naj bi prek NLB oprali za približno milijardo dolarjev, izreden primer, zaradi katerega so tudi v Banki Slovenije izvedli izredni nadzor in izdali ukrepe zoper NLB zaradi kršitve zakonskih določil. Pri Novi KBM, kjer gre za sum pranja denarja domnevno italijanskih mafijskih podjetij, pa je šlo za redne postopke pregledovanja bank, kjer so ugotovitvam prav tako sledili ukrepi. Postopek v tem primeru še teče, zato o podrobnostih ni mogel govoriti.

Na vprašanje, zakaj je bil prekrškovni postopek proti NLB ustavljen, Krumberger ni znal odgovoriti, saj za to ni bil pristojen in odgovoren. "Moje razumevanje iz internih razprav pa je bilo, da gre za kompleksne postopke dokazljivosti dokumentacije in zadevi ni enostavno priti zadevi do konca," je pojasnil. S temi odgovori pa ni bil zadovoljen predsednik preiskovalne komisije predsednik Jani Möderndorfer, ki je vztrajal, da želi komisija poiskati odgovorne za pranje denarja v slovenskih bankah.

Krumberger je ponovil, da je šlo za izreden primer, saj se sam v slovenskih bankah ne spomni tako deviantnega primera. Tudi po njegovem odkritju so se razmere v NLB precej izboljšale. "S tem smo naš nadzorniški namen, in sicer zmanjševanje tveganja, dosegli," je pojasnil. V bančnem sistemu sicer obstajajo nekateri problemi, ki pa jih, kot je zagotovil, odpravljajo, zato bi težko govoril o "krivdi za nastalo stanje".

Donedavni vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan, ki je pred tem vodil tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU), je pojasnil, da NPU v času njegovega vodenja ni preiskoval sumov kaznivih dejanj v primeru Farrokh, saj o tem niso bili obveščeni. Za ta primer je izvedel iz medijev junija lani, nato pa je tožilstvo takoj ustanovilo posebno preiskovalno komisijo.

Prav tako imajo specializirano preiskovalno skupino, ki se od lanske jeseni ukvarja s primerom domnevnega pranja denarja v Novi KBM. "Več pa o primerih ne bi govoril, ker sta v fazi preiskave," je dodal. Spomnil je, da je kaznivo dejanje pranja denarja eno najtežje dokazljivih kaznivih dejanj v Sloveniji, saj je treba dokazati tudi predhodno kaznivo dejanje, iz katerega naj bi izhajal opran denar.

Furlan je moral odgovarjati tudi na vprašanje, ali bi ga moral tedanji vodja preiskav Robert Slodej obvestiti o morebitnih prijavah v primeru Farrokh. "Če bi bil dovolj utemeljen sum, bi to najbrž storil," je dejal Furlan.

O tem je pred komisijo danes spregovoril tudi Slodej, ki je dejal, da je konec leta 2010 sprejel dokument Komisije za preprečevanje korupcije o tej zadevi, vendar ni bil v takšni obliki, kot je bila praksa pri predaji sumov. Glede na vsebino je razumel, da gre za operativno informacijo, ki bi lahko bila podlaga za nadaljnje delo.

"Iz zadeve nisem zaznal eksplicitnih znakov kaznivih dejanj pranja denarja. Zadevo sem preveril na policiji in ugotovil, da predmet obravnavajo že na oddelku za financiranje terorizma, vsebine preiskave pa mi niso razkrili," je pojasnil Slodej. Z Albertom Černigojem s tega oddelka sta se po njegovih besedah dogovorila, da ga v primeru, da ugotovijo kazniva dejanja, o tem obvestijo. Več pa o sami preiskavi ne ve.

Komisija, ki je na današnjo sejo povabila 10 prič, je za zaprtimi vrati danes že zaslišala tudi nekdanjega direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Sebastjana Selana.