Gorenje lani z občutno nižjo prodajo v Nemčiji

Velenjski proizvajalec bele tehnike Gorenje je lani občutno manj prodal na svojem največjem trgu, v Nemčiji, kar se je odrazilo pri rezultatu poslovanja. Skupina Gorenje je ustvarila 21,7 milijona evrov dobička iz poslovanja, potem ko je bil predlani po popravljenih podatkih pri 33,2 milijona evrov. Nižji je bil tudi čisti dobiček.

Čisti dobiček se je ustavil pri 1,3 milijona evrov, kar je 7,1 milijona evrov manj kot v letu 2016 in manj od načrtovanega. Gorenje je na ravni skupine lani ustvarilo 1,31 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 4,1 odstotka več kot leto prej in skladno z načrtovano prodajo.

Kot je v danes objavljenem revidiranem poročilu o poslovanju skupine Gorenje v letu 2017 zapisal predsednik uprave Franjo Bobinac, so morali na nemškem trgu, kjer je prodaja močno zanihala, spremeniti poslovni model v smeri krepitve vgradnih in prestižnih aparatov ter prodaje prek specializiranih trgovskih verig, kjer je mogoče bolje uveljaviti prodajo inovativnih aparatov.

V vzhodni Evropi in na zunajevropskih trgih pa je Gorenje po njegovih pojasnilih še naprej raslo. Najbolj so k rasti pripomogli višji prihodki od prodaje v Rusiji, Ukrajini, na Nizozemskem, Bližnjem in Daljnem vzhodu ter trgih ZDA in Avstralije.

Bobinac je tudi opozoril, da so lani precej poskočile globalne cene jeklene pločevine in plastičnih granulatov, ključnih surovin za proizvodnjo Gorenja, nekoliko višji pa so bili tudi stroški dela, predvsem zaradi povečanje števila zaposlenih v obdobju visoke ravni naročil.

"Odzvali smo se hitro, na trgih izvajamo aktivnosti za pospeševanje prodaje, na vseh področjih si prizadevamo izboljševati stroškovno učinkovitost in produktivnost procesov ter s pospešenim financiranjem dobavne verige izboljševati vezave obratnega kapitala. Hkrati znižujemo zaloge in kompleksnosti," je pojasnil Bobinac.

Dejal je tudi, da si prizadevajo za kontinuirano ustvarjanje vrednosti za njihove deležnike, pri tem pa ne razmišljajo in ukrepajo le z mislijo na izzive uresničevanje kratkoročnih, temveč tudi srednje in dolgoročnih ciljev.

Po Bobinčevih besedah je njihova strateška usmeritev krepitev prodaje inovativnih izdelkov in prestižnih blagovnih znamk, ki predstavljajo že skoraj 30 odstotkov prodaje skupine Gorenje in seveda prinašajo bistveno več zaslužka. Močno so se usmerili v trge zunaj Evrope, kjer so lani rasli najhitreje in ki predstavljajo že več kot 11,5 odstotka prodaje Gorenja. Najpomembnejši trgi na tem področju so Avstralija, ZDA, Kitajska in Bližnji vzhod.

Ker si želijo zagotoviti dolgoročen razvoj skupine, so začeli iskati možnosti za strateško povezovanje. "Gorenje je danes eno redkih podjetij v panogi, ki še ni del katere od velikih multinacionalk. S svojimi blagovnimi znamkami vstopamo v domove končnih potrošnikov po vsem svetu in pri tem tekmujemo z giganti. Čeprav bi lahko zdržali še nekaj let tudi sami, se nam zdi odgovorno, da pravočasno postavimo temelje za dolgoročno konkurenčno sposobnost Gorenja, za nadaljnji razvoj in zaposlovanje," je dejal Bobinac.

Poudaril je, da je cilj povezovanja s strateškimi partnerji povečanje obsega poslovanja, saj je tudi v njihovi panogi ekonomija obsega zelo pomembna za obvladovanje stroškov in s tem dolgoročno konkurenčnost. Če izdelamo več aparatov, tako Bobinac, lahko na primer zaradi večjih količin dosežemo pri dobaviteljih bistveno boljše cene in ugodnejše plačilne pogoje.

Podobno je tudi pri razvoju, ki ga danes zaznamujejo digitalizacija in povezljivi aparati kot del pametnega doma. Poleg pospeševanja izdelčnih inovacij bi Gorenju po oceni Bobinca ustrezno strateško partnerstvo omogočilo dostop do ključnih distribucijskih kanalov in utrjevanje moči blagovne znamke.

Skupina Gorenje, ki je prisotna v 90 državah po svetu, je imela lani nekaj več kot 11.000 zaposlenih.