Sanacijo gozdov po vetrolomu na Koroškem narekuje vreme

Sanacijo gozdov na Koroškem z več kot 300.000 kubičnih metrov v decembrskem vetrolomu poškodovanega lesa močno krojijo vremenske razmere, predvsem velika nihanja temperatur in v zadnjem mesecu dni visoka snežna odeja. "Veliko dragocenega časa smo že izgubili," opozarja vodja slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Milan Tretjak.

Lastniki gozdov na Koroškem in pristojne službe so se sanacije po vetrolomu, ki je Slovenijo prizadel 11. in 12. decembra lani, lotili nemudoma. Najprej so pospešeno čistili gozdne ceste do zaselkov in kmetij, veliko gozdnih cest, ki so namenjene izključno gozdarstvu, pa je zaradi visoke snežne odeje in nesmiselnosti odpiranja v zimskem času še vedno neprevoznih. Poškodbe na gozdnih cestah so ponekod nastale tudi zaradi močnega deževja in plazov.

"Vremenske razmere so tudi v tej zimi daleč od povprečja preteklih let, značilno je ekstremno nihanje temperatur, ki seveda posredno vpliva na časovni potek sanacije," je STA pojasnil Tretjak in opozoril, da je januarska odjuga zaradi razmočenih tal onemogočala odvoz lesa in tudi strojno sečnjo v gozdovih. Marsikje so morali sanacijo prekiniti.

V februarju so bile nizke temperature razlog, da je drevje, prekrito z marsikje debelo snežno odejo primrznilo na gozdna tla, nastajali so lomi na strojih za strojno sečnjo in delo je bilo treba znova prekiniti.

"Zaradi tako zaostrenih vremenskih razmer smo veliko dragocenega časa že izgubili. Pričakovati je, da bo pomladanska odjuga za določen čas prav tako ustavila odvoz lesa iz gozda," opozarja Tretjak in pojasnjuje, da bodo morali gozdarji pravočasnost izvedbe del ocenjevati od primera do primera in lastnikom omogočiti čim bolj objektiven čas izvedbe, prilagojen konkretni situaciji.

Še vedno velja, da lahko lastniki gozdov s sanacijo začnejo tudi pred izdajo odločbe zavoda za gozdove, morajo pa o pričetku del obvestiti revirnega gozdarja. Kot pravi Tretjak, si bodo prizadevali, da bi čim več podrtega in poškodovanega drevja uspeli sanirati do sredine maja, čeprav je "iluzorno pričakovati, da bi bila sanacija vseh količin mogoča že v pomladanskem času".

Po še nedokončnih ocenah gozdarjev slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije s konca februarja, je bilo na Koroškem v zadnjem vetrolomu podrtega, polomljenega in izruvanega drevja za več kot 300.000 kubičnih metrov. Najbolj je prizadeto območje krajevne enote Dravograd - Prevalje, sledi krajevna enota Črna na Koroškem.

Ocena še ni dokončna, saj v višjih legah še vedno niso prevozne vse gozdne ceste, veliko je tudi sporadičnega vetroloma, ki ga je težko oceniti. Veter je največ podiral smreke, značilnost tokratnega vetroloma je tudi, da je veter drevje podiral in lomil marsikje na večjih površinah.