Slovenija poslabšala uvrstitev na indeksu zaznave korupcije

Ocena Slovenije na indeksu zaznave korupcije za leto 2017 kaže, da Slovenija še ni naredila vidnejšega preboja na področju preprečevanja in pregona korupcije, s čimer bi se približala razvitejšim državam. Slovenija je z oceno 61 zasedla 34. mesto. Ocena ostaja enaka kot lani, a je Slovenija izgubila tri mesta na primerjalni lestvici držav.

Indeks zaznave korupcije razvršča države glede na zaznavo koruptivnosti javnega sektorja, naslanja pa se na neodvisne vire, med drugim na ustanove s področja upravljanja in analize poslovnega okolja. Rezultati indeksa zaznave korupcije so predstavljeni na lestvici od 0 do 100. Višja kot je ocena, manjša je zaznava korupcije v določeni državi.

Slovenija je pridobila oceno 61 in se uvrstila na 34. mesto med 180 državami na primerjalni lestvici držav, je razvidno iz poročila. Tako je dobila enako oceno kot v letu 2016, a izgubila tri mesta na primerjalni lestvici držav. V prejšnjem poročilu je Slovenija namreč dobila 61 točk in se uvrstila na 31. mesto, raziskava pa je zajemala 168 držav.

Transparency International (TI) Slovenia opozarja, da pri ključnih sistemskih premikih še vedno ni dovolj zavzetosti, ki bi prinašala večje premike v pozitivno smer. Slovenija že od leta 2012 ne beleži vidnejšega napredka na lestvici indeksa zaznane korupcije, so sporočili.

Generalni sekretar TI Slovenia Vid Doria je poudaril, da smo predolgo čakali na novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. "Novela sicer primerno ureja nekatere ključne dileme, zato že zdaj pozivamo poslance in poslanke državnega zbora, da jo podprejo tudi v preostalih dveh glasovanjih," je so njegov komentar povzeli v TI Slovenia.

Vendar je opozoril, da "na celostno ureditev še vedno čakajo tudi področje lobiranja, preprečevanje pojava vrtljivih vrat ter zaščita prijaviteljev oziroma žvižgačev".

Na zaznavo korupcije vplivata nesmotrna in netransparentna poraba javnih sredstev, so izpostavili. V četrtek bosta minili dve leti od zahteve TI Slovenia po dostopu do pogodb, s katerimi je Slovenija kupila žičnato ograjo, a se postopek pred upravnim sodiščem še ni zaključil, so zapisali.

"Izvajanje zakonodaje v praksi je v Sloveniji pogost problem, s katerim se soočamo tudi pri dostopu do informacij javnega značaja. Ob tako dolgotrajnih postopkih se državljani upravičeno sprašujejo, ali se država vede odgovorno do javnih sredstev in davkoplačevalcev," je poudaril Doria.

Najvišje na indeksu zaznave korupcije za leto 2017 sta se uvrstili Nova Zelandija z oceno 89 in Danska z oceno 88. Najslabše so se uvrstile nestabilne države, kjer je še vedno potekajo konflikti ali je bila nedavno vojna. Sirija je dobila oceno 14, Južni Sudan 12, Somalija pa devet.